»A ima kdo sobno kolo? Rabim ga za v službo!«

V slabih dveh tednih so v etnografskem muzeju zbrali več kot dvesto šal o koronavirusu, ki si jih Slovenci te dni delimo po spletu. »Humor, ki vso zgodovino spremlja ljudi, je vedno odsev časa, v katerem nastaja. V kriznem času pa tudi opogumlja, blaži težave in prinaša optimizem,« pravi direktorica muzeja Tanja Roženbergar.

»Mama mi je ves čas govorila, da ne bo nič iz mene, če bom cele dneve poležaval v postelji. A poglejte me zdaj ... rešujem svet!« je samo ena od šal, povezanih z epidemijo, ki te dni krožijo po spletu. Šala je s spletne strani etnografskega muzeja, kjer so jih začeli zbirati 23. marca, ko je ustanova zaradi epidemije zaprla vrata javnosti. »Želeli smo ostati povezani z uporabniki, prav tako pa smo se hoteli odzvati na sedanje razmere in ostati družbeno odgovorni,« pojasnjuje Roženbergarjeva. Zato ideja, da začnejo zbirati in objavljati humorno gradivo, ki je povezano s sedanjo krizo in kroži po spletu.

 

Filter, ki opogumlja

Humor je vedno odsev družbe in časa, saj nikoli ne nastane brez konteksta. »Koronahumor je izjemen, v resnici zelo duhovit dokument časa, v katerem živimo. Odraža čas krize, v katero smo bili pahnjeni,« pravi sogovornica. Delimo si ga po družbenih omrežjih, vsakdo ima svojo komunikacijsko mrežo za šale. »Z njim preženemo strah, skrb, tudi žalost in žalovanje. Obenem pa nas humor in smeh povezujeta.« Je tudi filter, s katerim zmanjšamo strah, opogumlja nas in prinaša optimizem. Pomaga nam do spoznanja, da bo na koncu tako ali tako vse dobro.



Podobno so se ljudje spoprijemali z različnimi razmerami v preteklosti, saj spada humor pod duhovno kulturo in je predmet etnološkega in antropološkega raziskovanja, prav tako ga raziskujejo nekatere druge znanosti. Je ljudsko blago in del tradicije, pa naj bodo to šaljive pesmice, šale, anekdote, šaljivi liki v obredjih ali v ljudski umetnosti, tiskano gradivo, kot je znana Pavlihova pratika. Humorne vsebine so od nekdaj del naše tradicije in so tudi v dokumentih etnografskega muzeja, predvsem v gradivu iz 50. in 60. let, vendar doslej niso bile deležne obsežnejših antropoloških in etnoloških raziskav.



Zdaj se to spreminja, saj se pet urednikov etnografskega muzeja vsak dan ob 15. uri usede za računalnik – kar je po besedah direktorice »prijetna obveznost« – in izberejo najljubšo šalo dneva. Potem jih objavijo na spletni strani. Sito, skozi katero gredo smešnice, je zelo gosto, saj ne objavljajo žaljivega ali seksističnega humorja, prav tako takega, ki izraža negativne stereotipe.Zelo pazijo, da ne gredo čez mejo dobrega okusa, poudarja sogovornica, tudi če je potem izbor smešnic precej »nedolžen«.

»Zanimivo je, da nikoli ne izberemo istih šal, kar pomeni, da imamo zelo različen okus, kaj je nekomu smešno. Poleg tega to kaže na raznolikost teme,« pravi Tanja Roženbergar, ki priznava, da zato kar polovica tega, kar dobijo, ni za objavo, kar pa bo spet zanimiv izziv za nadaljnje raziskovanje tega fenomena.



Ni pa presenetljivo, da imamo Slovenci radi humor v različnih jezikih: poleg slovenskih si med seboj delimo hrvaške, srbske in angleške zafrkancije. »Veliko vicev v hrvaškem in srbskem jeziku zveni bolj smešno, ker je naš humor bolj 'suh', a to ne pomeni, da je manj duhovit,« meni sourednica koronskega humorja. Šale v angleščini, ki si jih pošiljamo, pa poleg našega stanja duha kažejo tudi razsežnosti krize, v kateri smo se znašli. Ta humor nam govori, da gre za univerzalni problem, zaradi katerega se povezujemo po vsem svetu. Ali kot pravi sogovornica: »Na celotnem planetu iščemo v humorju blažilec za stres oziroma nekaj, kar nas zdravi.«
 

Poklon in spoštovanje zaposlenim v zdravstvu

Šale, ki jih zbirajo in objavljajo v etnografskem muzeju, so šale v obdobju krize, ne pa ves humor, ki kroži te dni po spletu. Veliko ga je na račun medsebojnih odnosov, predvsem med možem in ženo in družinskih razmerij, karikira posebnosti načina življenja v času epidemije, meri na osebnostne lastnosti, pa tudi na frustracije spolov. »Moški so v tem humorju brezdelni, lenobni, pogrešajo družabne prostore, kot je gostilna,« ugotavlja Tanja Roženbergar.

Ali kot pravijo objavljene šale: »Sam sm pa kr karakter ... Že cel tedn nisem šou u gostilno« ali »Tri puta sam spavao, šest puta jeo i još je danas« (Trikrat sem spal, šestkrat jedel, pa je še vedno isti dan) ali »Kad mi se jede – jedem. Kad mi se leži – legnem. Kad mi se izlazi napolje – jedem pa legnem« (Ko sem lačen, jem, ko sem utrujen, se uležem. Ko bi šel ven – nekaj pojem in se uležem.)

Koronski humor, povezan z ženskami, pa je povezan s pomanjkanjem različnih lepotilnih tretmajev, kar pomeni, da so ženske naravne ali – z drugo besedo – neurejene: »Kad sve prođe, drage moje, bit će teže naručit se kod frizera nego na magnetsku rezonancu« (Ko bo to minilo, drage moje, se bo težje naročiti pri frizerju kot na magnetno resonanco) ali »Samoizolacijski nasvet: Sami se ostrizite. To vas bo še dodatno motiviralo, da ne boste upali iz hiše še vsaj kakšen teden.«

Odnosi se zrcalijo v komentarju »Šesti dan izolacije z možem ... Rekla sm mu: Dej pejt nekam vn, bom ti jst kazen plačala!« ali pa v opisu družinske dinamike: »Pri nas doma je kot na šovu Kmetija. Delamo, se smejemo, kregamo ... Danes bom ženo nominiral, da zapusti objekt!« Problem pa so tudi otroci: »Če otroci v šoli motijo proces, jih pošljejo domov. Ali sedaj velja, da jih lahko, če motijo delovni proces, pošljem v šolo?«

Tanja Roženbergar še poudarja, da ni koronahumorja, ki bi zadeval resne teme, kot jih doživljajo okuženi s covidom-19, prav tako ni šal o zdravnikih in medicinskem osebju, zaposlenih v domovih za ostarele, prostovoljcih, ki te dni delajo prek svojih zmogljivosti. »S tem ljudje izražajo poklon in spoštovanje zaposlenim v zdravstvu in drugih nujnih službah,« ugotavlja direktorica muzeja. Te teme so v humorju nedotakljive.



Koronski humor sprejemajo na naslov Vici.SEMuzej@gmail.com. »Naš namen je zbrati banko vicev, ki nas opogumljajo, mehčajo probleme in nam prinašajo optimizem. Dajejo nam pozitivno izkušnjo, nekaj drugačnega od skrbi in žalosti,« pravi sogovornica, ki obljublja, da bodo temo obdelali v širšem znanstvenem okviru, torej s študijo, verjetno ad hoc razstavo in kasneje še s temeljiteje pripravljeno razstavo. »Do takrat pa jemljimo koronski humor kot spodbudo in nekaj, kar vliva dobro voljo, ki jo v teh dneh še kako potrebujemo,« poudarja Tanja Roženbergar.

Ali kot pravi eden od objavljenih vicev: »Če ne poslušate nasveta zdravnika, poslušajte vsaj nasvet električarja: Bolje je izolacija kot ozemljitev!«