Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet so ljudje

Winnetou na črni listi

Nekateri se sprašujejo, kje se bo vse skupaj končalo.
Francoski igralec Pierre Brice je v 60. letih prejšnjega stoletja poglavarja Apačev upodobil v več kot desetih izjemno uspešnih nemških filmih, posnetih v Jugoslaviji. FOTO: Dokumentacija Dela
Francoski igralec Pierre Brice je v 60. letih prejšnjega stoletja poglavarja Apačev upodobil v več kot desetih izjemno uspešnih nemških filmih, posnetih v Jugoslaviji. FOTO: Dokumentacija Dela
G. U.
24. 8. 2022 | 16:00
2:15

V zadnjih letih se je uveljavilo prepričanje, da je treba literaturo – in druga ustvarjalna področja – iz preteklosti meriti z današnjimi vatli. Tako so nekatera zgodovinska dela postala neprimerna. Zdaj so se med njimi znašle knjige o Winnetouju; na fotografiji je Pierre Brice, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja indijanskega poglavarja upodobil v več kot desetih filmih. Nemška založba Ravensburger Verlag, specializirana za otroško in mladinsko literaturo, je namreč preklicala tisk dveh knjig o Winnetouju in sporočila, da bodo razmislili tudi o nadaljnjem tisku drugih.

Iz založbe so sporočili, da so ugotovili, da so knjige polne romantičnih predstav o Indijancih in klišejev, skratka rasistične. Pri tem je treba pripomniti, da gre za popolno fikcijo. Avtor romanov o Winnetouju Karl May jih je začel pisati leta 1875. Šele leta pozneje je šel edinkrat v Severno Ameriko in še takrat ni prišel do Divjega zahoda

Ljubitelji Mayjevih knjig - gre za enega najuspešnejših nemških avtorjev v zgodovini, skupaj so prodali že več kot 200 milijonov izvodov njegovih del - so nad potezo ogorčeni. Trdijo, da hočejo novodobni čistuni na grmadi zažgati junaka njihovega otroštva. Drugi odobravajo potezo založbe, ker da je May prodajal idealizirano podobo osvajanja Divjega zahoda in pri tem namenoma izpustil genocid Indijancev oziroma domorodnih Američanov, kakor jim zdaj pravijo politično korektno, nezakonito odvzemanje njihove zemlje in uničevanje njihovega življenjskega okolja. Spet tretji pa se sprašujejo, kako daleč bomo šli pri tem, da je treba tudi na zgodovinsko fikcijo gledati s stališča zgodovinske resničnosti oziroma njene današnje interpretacije.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine