Upanja ni več: »Ubijalska gora« zahtevala življenji dveh odličnih alpinistov

Gori Nanga Parbat ne pravijo zaman »Ubijalska gora«. Zahtevala je še dve življenji. Španski alpinist Alex Txikon je na osemtisočaku namreč opazil silhueti, za kateri se je žal izkazalo, da sta trupli dveh pogrešanih alpinistov, Toma Ballarda in Danieleja Nardija. Potem ko sta poskušala po novi smeri splezati na 8125 metrov visoko goro, se v zadnjih dveh tednih nista več oglasila ekipi v baznem taboru.

Seveda so takoj sprožili iskalno akcijo, ki pa so jo morali nekajkrat prekiniti zaradi slabega vremena ter trenj med Indijo in Pakistanom. Oblasti na čelu z italijanskim veleposlanikom v Pakistanu Stefanom Pontecorvom so zdaj potrdile, da sta trupli v resnici pogrešana alpinista. 

Da je zgodba še bolj žalostna, je bil 30-letni Ballard sin najboljše britanske alpinistke vseh časov Alison Hargreaves, ki je leta 1992 tudi sama umrla v gorah, in sicer na K2 - istega leta je postala prva ženska, ki je osvojila najvišjo goro sveta Mount Everest brez dodatne pomoči. Živela je za gore.

Ko je bila šest mesecev noseča s sinom, je preplezala severno steno Eigerja. Alison se je s soprogom Jimom, hčerko Kate in sinom Tomom tik pred smrtjo preselila v Škotsko višavje, da bi tam lahko v miru trenirala za nove podvige. Prijatelj družine Ballard je povedal, da so se s Tomovo smrtjo uresničili najhujši strahovi njegovega očeta. 

»Nekoč bom splezal na K2. Nekoč«

Novinar Robert Chalmers je Toma pred leti vprašal, kakšni so njegovi občutki glede K2, gore, na kateri mu je umrla mama. Alpinist je odgovoril kratko in iskreno: »Splezati na K2 so moje sanje. Od nekdaj. Stati na vrhu te gore. Ne vem, kdaj bom to storil. A bom. Nekoč.«

Kljub temu, da je Alison Hargreaves umrla, ko je bil njen sin star komaj šest let, mu to ni priskutilo gora; ravno nasprotno. Oboževal je plezanje in nekje izjavil, da si ne predstavlja, da bi umrl doma, v postelji. 



Menda naj bi ga krasil dober smisel za humor, pa tudi svojevrsten realizem: »Da ne bo pomote. Nikoli nisem plezal, da bi bil s tem bližje svoji materi. Vem, da je nenehno ob meni, a plezanje ima zame čisto drug pomen. Po eni strani smo alpinisti kot filatelisti, ki zbirajo znamke. Mi zbiramo vrhove,« je povedal v intervjuju za revijo GQ.

Ballard in 42-letni Italijan Nardi sta se podporni ekipi zadnjič javila 24. februarja, ko sta bila na višini približno 6300 metrov. Dva dni pred tem sta se odpravila na vrh. Nanga Parbat, njeno ime pomeni »Gola gora«, velja za izjemno zahtevno, število smrti, ki jih je že zahteval pakistanski osemtisočak, je skoraj zloglasno. Pontecorvo je povedal, da se trupli nahajata na težko dostopnem mestu, a bodo storili vse, da ju pripeljejo v dolino. 



Žalostno novico je sicer na družbenem omrežju facebook potrdila Nardijeva ekipa: »Neizmerno smo užaloščeni. Iskanje Danieleja in Toma se je končalo. Del njiju bo za večno ostal na gori Nanga Parbat.« Dodali so, da je Nardi naravnost ljubil življenje in avanture, bil je pogumen, zvest, previden in vedno pripravljen pomagati. »Družina se tudi Toma spominja kot odličnega alpinista in pogumnega Danielejevega prijatelja. Naše misli so pri njiju.«

Tomova partnerica Stefania Pederiva je zapisala, da je njeno srce zlomljeno. »Nikoli ni bilo besed, ki bi opisale praznino, ki jo puščaš za seboj. Zahvaljujem se usodi, ki mi je na pot pripeljala tako posebno osebo, ostajajo pa mi vsaj čudoviti spomini na čas, ki sva ga preživela skupaj. To so bili najlepši trenutki v mojem življenju.«

Nanga Parbat kljub svoji nevarnosti nezadržno privlači alpiniste

Daniele Nardi je doma iz majhnega kraja blizu Rima, v preteklosti je že večkrat poskušal pozimi splezati na Nanga Parbat, deveto najvišjo goro sveta. Ballard pa je leta 2015 postal prvi človek, ki je v eni sami zimi splezal na šest najvišjih vrhov v Alpah. Z očetom sta že nekaj let živela v italijanskih Dolomitih, poroča BBC. 

Več sto alpinistov, večinoma iz Evrope, poskuša vsako leto osvojiti zahtevne vrhove v Pakistanu, le redki pa se na neverno pot podajo pozimi, ko vzpon dodatno otežujejo slabo vreme in plazovi.

Na Nanga Parbat se je julija leta 1953 prvi povzpel Avstrijec Hermann Buhl. Pred njim je na gori umrlo 31 ljudi. Slovenci smo kljukico na pakistanskem osemtisočaku zapisali leta 1990, ko sta vrh osvojila Marija Frantar in Jože Rozman. Z Nanga Parbat je bil tesno povezan tudi slovenski alpinist Tomaž Humar. Leta 2005 je ostal zaradi plazov ujet sredi stene na približno 6000 metrih nadmorske višine. Po šestih dneh »bivakiranja« v snežni luknji so ga 10. avgusta rešili pogumni piloti vojaškega helikopterja.