Umrl je oče ukazov »cut«, »copy« in »paste«

V starosti 74 let je v ZDA umrl računalniški znanstvenik Larry Tesler, razvojnik, ki ima veliko zaslug za to, da je delo z računalniki postalo lažje in prijazno do vseh uporabnikov. Njegova inovacija so bili na primer tudi ukazi »cut«, »copy« in »paste« (izreži, kopiraj, prilepi), ki so zelo olajšali računalniško urejanje besedil, poroča britanski BBC.

Tesler se je rodil leta 1945 v Bronxu v New Yorku. Študiral in diplomiral je iz računalništva na univerzi Stanford v Kaliforniji in se po diplomi specializiral za razvoj računalniških programskih vmesnikov, ki delajo računalnike uporabnikom prijazne. Delal je v večih razvojnih službah hitro razvijajočih se računalniških podjetij. Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko računalniki še niso bili širše dostopni, je začel delati v Silicijevi dolini. Precej let je razvijal programsko opremo pri Xeroxu, nato ga je za prestop k Applu prepričal Steve Jobs. Sam je dejal, da se je za menjavo odločil, ker je Xerox še vedno ostajal v prvi vrsti proizvajalec kopirnih strojev, medtem ko je Jobs z Applom imel zelo jasno vizijo razvoja računalnikov. Tesler je bil na koncu Applov glavni razvojnik. Pozneje je odprl lastno podjetje, v katerem je razvijal Stagecast Creator, programsko okolje za potrebe izobraževanja in šol, vendar s sistemom ni uspel in je moral njegov razvoj opustiti. Za krajši čas je potem delal za Amazon in Yahoo. Pri Amazonu je pomagal razviti Amazonov spletni vmesnik. Od konca leta 2009 je delal kot samostojni svetovalec. 


 

Izreži, kopiraj, prilepi najprej v Applovi Lisi

»Vaš delovni dan je lažji zaradi njegovih revolucionarnih idej,« so Teslerju v spomin po njegovi smrti zapisali v Xeroxu.  

Ideja za njegovo verjetno najbolj znano inovacijo, ukaze cut, copy in paste, je menda nastala na podlagi starega načina urejanja na papirju tiskanih besedil, ko so ljudje dejansko fizično izrezovali dele besedil in jih lepili na druga mesta v besedilu. Ukaze je Tesler najprej vgradil v Applovo programsko opremo v računalniku Lisa leta 1983, leto dni pozneje pa še v Lisinem nasledniku Macintoshu. 

Teslerjevo pomembno prepričanje je bilo tudi njegovo nasprotovanje programski opremi, ki je na začetku razvoja računalništva ponujala »načine delovanja« (»mode«). Ti načini so uporabnikom omogočali prehajanje med različnimi funkcijami programske opreme, a so bili zelo zapleteni in počasni. Zato je vložil veliko energije v razvijanje enotne programske opreme, pri kateri ni bilo potrebno preklapljati med načini delovanja.