Tekmovalnost je takšna, kot v filmu Igre lakote

Angela Zhang, profesorica na univerzi v Hongkongu, je pred kratkim izdala knjigo z naslovom High Wire, v kateri raziskuje regulacije in tehnologijo na Kitajskem. Čeprav jo je v kratkem času predstavila že v devetih državah, Kitajska zanjo doslej še ni pokazala zanimanja. Če pa bodo knjigo prevedli tudi v kitajščino, to za avtorico najverjetneje ne bo imelo pozitivnih posledic, je povedala za španski El Pais.

Dvainštiridesetletna profesorica proučuje, kako Kitajska regulira in nadzoruje svoja tehnološka podjetja. Ta država velja za drugo tehnološko velesilo, njeni strokovnjaki pa so med drugim izumili aplikaciji temu in shein, ki sta med najbolj uporabljanimi na svetu. Tudi na področju električnih avtomobilov, telefonov in baterij vloge Kitajske ni mogoče spregledati. O tem, kako Peking regulira notranji trg in kaj vpliva na njegove vzpone in padce, pa v svetu ni veliko znanega. Prav o tem piše profesorica, ki pa deluje v nekakšnem primežu. Ko predava v ZDA, velja za pro-kitajsko, nasprotno pa v Pekingu menijo, da je preveč neposredna. »Ker sem tako odkrita in kritična do kitajske vlade, pri njej nisem dobrodošla,« pravi Zhang. In še dodaja: »Če bo knjiga prevedena v kitajščino, bo imela močan vpliv na Kitajsko, a meni to ne bo ravno koristilo.«

Na novinarsko vprašanje, zakaj so kitajske aplikacije tako prodorne v tujini, je profesorica pojasnila, da je Kitajska ogromen trg, na katerem lahko podjetja veliko testirajo in eksperimentirajo. Poleg tega vlada velika tekmovalnost, kar je eden od razlogov za uspešnost njihove tehnologije. Kitajci imajo visoko delovno etiko, ki jo simbolizira oznaka 996, delo od 9h zjutraj do 9h zvečer, šest dni na teden. Poleg tega v razvoj tehnologije vključujejo spoznanja s področja psihologije, ki spodbujajo odvisnost. »Aplikacije kot so temu in shein so razvili do popolnosti, in tisto, kar me najbolj skrbi, je, da povzročajo odvisnost.« Tekmovalnost med zaposlenimi je izjemna, kdor ni dovolj dober, izpade iz igre. »Podobno kot v Igrah lakote. Zaposleni so resda dobro plačani, a kitajska podjetja jih močno izkoriščajo.«

Lani so v državi uvedli ukrepe za regulacijo umetne inteligence, ki od podjetij zahtevajo veliko mero transparentnosti. Zato po njenem mnenju chatGPT, OpenAI, Microsoft ne bodo vstopili na kitajsko tržišče, saj ne želijo razkriti svojih informacij, kot zahteva vlada v Pekingu.

Kitajska je uvedla tudi stroge omejitve za otroke in mladino glede dostopa do kitajskega tiktoka, imenovanega douyin, zato mnogi menijo, da je ta aplikacija manj problematična in bolj »čista« kot izvirni tiktok. A profesorica opozarja, da to ne drži, saj se v Pekingu zavedajo, da te aplikacije prinašajo denar. Poleg tega nobena vlada ne more nadzorovati vsega, za kitajske oblasti pa je na prvem mestu vedno politika in nadzor nad temami, ki bi lahko mobilizirale množice.