Spet je čas za Juda Lawa

Prejšnji teden je svojo zvezdo na pločniku slavnih dobil Jude Law. Enainpetdesetletni igralec, rojen v Lewishamu v jugovzhodnem Londonu, je za revijo People povedal, da so morali slovesnost na Hollywood Boulevardu zamakniti, ker mu je umrla mati Maggie Law: »Na čuden način je bilo to kot zadnje darilo, saj je bilo tako ob meni več mojih družinskih članov.«

Jude Law je v teh dneh pod drobnogledom javnosti še iz enega razloga. Morda se obeta nadaljevanje božične klasike Počitnice (The Holiday) iz leta 2006, v kateri igra. Nedavno je namreč scenaristka, režiserka in producentka filma Nancy Meyers sprožila ugibanja, ko je na instagramu objavila videoposnetek z Lawom, v katerem mu najprej čestita »za zelo zasluženo zvezdo na hollywoodskem pločniku slavnih« in ga vpraša: »Ali bo nadaljevanje?«

Namesto odgovora si Jude na glavo povezne papirnat robček, čezenj pa dioptrijska očala, in tako poustvari lik gospoda Napkin Heada iz filma. Romantična komedija Počitnice ima preprost zaplet. Iris Simpkins, novinarka družabne kronike pri Daily Telegraphu, ki jo igra Kate Winslet, je še vedno zaljubljena v bivšega fanta (Rufus Sewell), zato jo novica o njegovi zaroki z drugo stre.

Amanda Woods (Cameron Diaz) se v Los Angelesu razide s fantom, ker jo je ta prevaral, kot vzrok pa navedel njeno čustveno nedostopnost. Na spletni strani za izmenjavo domov Amanda naleti na Irisino kočo v Surreyju. Pošlje ji sporočilo in dogovorita se, da bosta za dva tedna zamenjali domovanji. Iris se zlahka udomači v Amandini veliki hiši, medtem ko se Amanda ne more privaditi na mirno angleško podeželje.

Odloči se, da se bo naslednji dan vrnila domov, tisto noč pa jo obišče Irisin brat Graham, ki je nekoliko preveč spil v lokalnem pubu, in jo prosi za prenočišče …

Kot v britanskem Voguu piše Kate Lloyd, je Graham (oziroma Jude Law) očaral cele generacije žensk zato, ker je odrasel moški z urejenim življenjem. Graham je namreč vdovec, ki še vedno žaluje za pokojno ženo in sam skrbi za dve hčeri, tudi tako, da se občasno prelevi v gospoda Napkin Heada.

»Gledalke se ob njem počutijo varne. Je človek, ki je že marsikaj preživel in ugotovil, kdo je. V njem ni niti sledu kaosa in negotovosti, ki sta tako značilna za sodobne glavne junake. Je moški, ki bi te prišel iskat na zabavo, ti v nedeljo spekel pečenko, prižgal dokumentarec Davida Attenborougha in poskrbel, da popiješ dovolj vode,« piše Kate Lloyd in ugotavlja, da Graham vsem tistim, »ki se nam, kljub temu da se bližamo štiridesetemu, življenje še vedno vrti okrog majhnih stanovanj, večernih zabav in neskončnega skrolanja po zaslonu«, ponuja vizijo počasnejšega življenja.

Po njenem mnenju ne gre le za Juda Lawa, ampak za eskapistično fantazijo, kjer ne padeš le na vročega in prijaznega igralca, ampak vstopiš v že ustvarjeno popolno družino in še popolnejši dom, »kjer je najbolj divja pustolovščina vožnja na vročo čokolado po zasneženi cesti«.