Slovo zadnjega tožilca iz nürnberških procesov

Ben Ferencz, zadnji še živeči tožilec iz nürnberških procesov, je v petek zvečer v starosti 103 leta umrl v domu starejših občanov v Boynton Beachu na Floridi. V Ameriškem muzeju holokavsta so ob njegovi smrti zapisali, da je svet izgubil voditelja v iskanju pravice za žrtve genocida.

Ko je kot tožilec dosegel obsodbe nacističnih častnikov za vojne zločine in zločine proti človeštvu, je bil star komaj 27 let. Kasneje se je zavzemal za ustanovitev mednarodnega sodišča za pregon vojnih zločincev, kar se je zgodilo leta 2002, z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu.

Rodil se je leta 1920 v Transilvaniji v Romuniji, njegova družina pa je zaradi antisemitizma že v 20. letih prejšnjega stoletja emigrirala v New York. Po diplomi iz prava na univerzi Harvard se je Ferencz pridružil ameriški vojski in 6. junija 1944 sodeloval pri izkrcanju v Normandiji, konec leta 1944 pa v Ardenski ofenzivi.

Kot narednik se je pridružil skupini, ki je preiskovala nacistične zločine in zbirala dokaze v osvobojenih koncentracijskih taboriščih. Ko je kasneje v življenju opisoval strahote, na katere so naleteli, je govoril o »truplih, ki so bila naložena kot drva«, ter o »živih okostnjakih z diarejo, grižo, tifusom, tuberkulozo, pljučnico in drugimi boleznimi, ki bruhajo v svojih posteljah, polnih uši, ali ležijo na golih tleh, le njihove obupane oči kričijo na pomoč.«

Taborišče Buchenwald je opisal kot »kostnico nepopisnih grozot«. Zločini, ki jih je preiskoval v nemških uničevalnih taboriščih, so ga za vedno zaznamovali. »Še vedno se trudim, da ne razmišljam o podrobnostih,« je priznal.

Po vojni je kot odvetnik delal v New Yorku, a so ga kmalu rekrutirali pri nürnberških procesih, čeprav ni imel nobenih izkušenj iz sodnih dvoran. Bil je glavni tožilec na sojenju članom Ensatzgruppen, morilskih esesovskih odredov, ki so delovali v vzhodni Evropi in umorili več kot milijon ljudi. Vseh 22 obtožencev je bilo obsojenih po vsaj eni točki obtožnice, 14 so jih obsodili na smrt, štiri smrtne kazni so izvršili.

Po nürnberških procesih je v Zahodni Nemčiji pomagal Judom pri pogajanjih za vojne odškodnine. Kasneje je bil profesor mednarodnega prava in napisal več knjig o vojnih zločinih. Njegov sin Donald Ferenc je ob očetovi smrti za BBC povedal, da se ga bo spominjal kot človeka, ki je »svet v okviru pravne države skušal narediti bolj human. Ni bil človek, ki bi se ukvarjal z ribolovom ali golfom, njegova življenjska misija je bila izboljšati svet.«