Ob svetovnem dnevu holokavsta slovesnosti v Sloveniji in po svetu

Po svetu in v Sloveniji se danes spominjamo žrtev holokavsta. 27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Osrednja slovesnost v Sloveniji je potekala že v sredo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres je ob svetovnem dnevu holokavsta poudaril, da smo danes priča skrb vzbujajočemu ponovnemu porastu ksenofobije in sovraštva. Poskusi zmanjševanja pomena ali pa kar odkritega zanikanja holokavsta se množijo, je dejal.

Pozval je k zavezi, »da ne bomo nikoli brezbrižni do trpljenja drugih in da ne bomo nikoli pozabili, kaj se je zgodilo, ali dopustili, da drugi to pozabijo»«.

Generalna skupščina ZN je sicer pred enim tednom sprejela neobvezujočo resolucijo, v kateri vse države članice poziva k boju proti zanikanju holokavsta in antisemitizma, predvsem na družbenih omrežjih. Med holokavstom so nacisti in njihovi podporniki med letoma 1939 in 1945 ubili okoli šest milijonov evropskih Judov.

Žrtev holokavsta se spominjamo tudi v Sloveniji. Osrednja slovesnost, na kateri je bil osrednji govornik predsednik republike Borut Pahor, je potekala že v sredo v Murski Soboti. Pahor je v govoru pozval, da si za zavarovanje pridobitve miru, varnosti, strpnosti in sožitja vsak dan, kot posamezniki in kot skupnosti, doma in v mednarodni skupnosti, prizadevamo za tri kulture: spominjanja, dialoga in mirnega reševanja vseh sporov.

Vodja slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA) Marko Rakovec je medtem sporočil, da je naša skupna odgovornost, da se zoperstavimo vsem poskusom zanikanja ali izkrivljanja grozot holokavsta. Po njegovih besedah je spominjanje na te tragične dogodke pomembno zato, da se ne bi nikoli več ponovili.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je poudaril pomen skrbi za človekove pravice, ohranjanje spomina in aktivnega preprečevanje zametkov, ki lahko pripeljejo do genocida ali drugih zločinov proti človeštvu.

V spomin na žrtve holokavsta bodo medtem drevi zagorele luči na pročelju parlamenta. Državni zbor se je pridružil projektu Svetovnega judovskega kongresa in Unesca #WeRemember oziroma #Spominjamose, ki poteka že ves teden.

V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. FOTO: Charles Platiau/Reuters Pictures

»Skrb za ohranjanje spomina na žrtve holokavsta in sožitje ter sobivanje z vsemi, tudi drugačnimi od nas, je naša skupna obveznost in hkrati edino zagotovilo za boljši jutri. Le z ohranjanjem spomina na pretekle grozote in krivice ter negovanjem občečloveških vrednot in temeljnih človekovih pravic lahko preprečimo, da bi se takšna tragedija kadar koli ponovila. Tudi zato je pomembno in potrebno, da po svojih močeh podpremo prizadevanja, kot jih naslavlja tudi kampanja #WeRemember,« je poudaril predsednik državnega zbora Igor Zorčič.

Po njegovem je zaskrbljujoče, da se v Evropi, za katero se je zdelo, da je bila po vojni z nürnberškimi procesi očiščena največjih nacističnih zločincev, znova krepijo sentimenti nestrpnosti, diskriminacija in sovražnost do drugačnih in drugače mislečih. Alarmantni pa se mu zdijo tudi poskusi reinterpretacije zgodovine in boja proti okupatorju. Tega nikakor ne smemo dopusti, pravi.

Tej kampanji se je pridružila tudi evropska komisija, ki bo svoj sedež osvetlila z napisom #WeRemember. Evropski parlament pa bo dan spomina na žrtve holokavsta zaznamoval s posebnim plenarnim zasedanjem.

Obletnica osvoboditve taborišča, ki je bilo največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in leži na ozemlju današnje Poljske, se v svetu od leta 2006 zaznamuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.

V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki Rdeče armade pred 77 leti vstopili v taborišče, so našli 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na »pohod smrti«, kjer jih je večina umrlo zaradi mraza ali pod streli stražarjev.

Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Iz Slovenije je bilo v taborišče skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.