Galerija
Slovo od botra sudokuja Makija Kajija
Zanj je bilo ustvarjanje novega sudokuja kot odkritje zaklada.
Tako je Maki Kaji poziral leta 2012 med prvim državnim tekmovanjem v sodukuju v Sao Paolu v Braziliji. FOTO: Yasuyoshi Chiba/ AFP
Maki Kaji, Japonec in izvršni direktor japonske založniške hiše Nikoli, ki se ga je prijel vzdevek boter sudokuja zaradi njegove vloge pri popularizaciji in poimenovanju miselne igre, ki so jo vzljubili milijoni, je preminil zaradi raka pri svojih 69. letih. Logična igra sudoku, ki jo je danes najti v mnogih časopisih in revijah, tudi Delu, se je rodila dvesto let prej, preden je postala znana pod tem japonskim imenom in jo je začela izdajati japonska založniška hiša Nikoli. V japonščini su pomeni številka, doku pa posamičen oziroma unikaten.
Leta 1783 je podobno številsko križanko izumil švicarski matematik Leonhard Euler, sodobna različica pa naj bi se pojavila v newyorški reviji Dell Puzzle v 70. letih v ZDA. Nekaj let pozneje so jo prevzeli Japonci in podjetje Nikoli je uvedlo dve manjši izboljšavi in igro poimenovalo sudoku. Zatem je igra začela osvajati navdušence še v Evropi in ZDA, pri BBC so o sudokuju leta 2005 pisali kot o uganki, »ki je minulo leto začela prefinjeno napadati narod in ki jo je poslej najti v štirih nacionalnih časopisih«.
Kaji je prav tako za portal BBC dve leti zatem povedal, da je zanj ustvarjanje novega sudokuja kot »odkritje zaklada« in da ne gre za to, ali bo ustvarila zaslužek, saj že reševanje prinaša pravo vznemirjenje.« In sam s sudokuja ni zaslužil veliko denarja, ker te miselne igre ni zaščitil z avtorskimi pravicami – pridobil je avtorske pravice na Japonskem –, a je bil zadovoljen, da je vendarle pripomogel k uspehu te igre po vsem svetu.
Kot je povedal pred skoraj petnajstimi leti, so štirikrat na leto prodali po 50.000 izvodov revije Nikoli, ustvarjanje novih sudokujev jim je vzelo približno eno leto, kdaj pa tudi več kot dve leti in pol. Med 200 in 300 ljudmi je pomagalo pri sestavljanju nove. »Skrivnost izumljanja dobre uganke, je narediti pravila preprosta in lahka za vse, tudi za začetnike. Imeti morate lahke in težke po istih pravilih, to mora biti nekaj, v čemer lahko uživajo otroci, starejši in vsi vmes,« je bil prepričan Maki Kaji.
Leta 1783 je podobno številsko križanko izumil švicarski matematik Leonhard Euler, sodobna različica pa naj bi se pojavila v newyorški reviji Dell Puzzle v 70. letih v ZDA. Nekaj let pozneje so jo prevzeli Japonci in podjetje Nikoli je uvedlo dve manjši izboljšavi in igro poimenovalo sudoku. Zatem je igra začela osvajati navdušence še v Evropi in ZDA, pri BBC so o sudokuju leta 2005 pisali kot o uganki, »ki je minulo leto začela prefinjeno napadati narod in ki jo je poslej najti v štirih nacionalnih časopisih«.
Kaji je prav tako za portal BBC dve leti zatem povedal, da je zanj ustvarjanje novega sudokuja kot »odkritje zaklada« in da ne gre za to, ali bo ustvarila zaslužek, saj že reševanje prinaša pravo vznemirjenje.« In sam s sudokuja ni zaslužil veliko denarja, ker te miselne igre ni zaščitil z avtorskimi pravicami – pridobil je avtorske pravice na Japonskem –, a je bil zadovoljen, da je vendarle pripomogel k uspehu te igre po vsem svetu.
Kot je povedal pred skoraj petnajstimi leti, so štirikrat na leto prodali po 50.000 izvodov revije Nikoli, ustvarjanje novih sudokujev jim je vzelo približno eno leto, kdaj pa tudi več kot dve leti in pol. Med 200 in 300 ljudmi je pomagalo pri sestavljanju nove. »Skrivnost izumljanja dobre uganke, je narediti pravila preprosta in lahka za vse, tudi za začetnike. Imeti morate lahke in težke po istih pravilih, to mora biti nekaj, v čemer lahko uživajo otroci, starejši in vsi vmes,« je bil prepričan Maki Kaji.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji