Prve dame hodijo po lastnih poteh

Države južno od ZDA, ki jih navadno imenujejo Latinska Amerika, so imele že v preteklosti izjemno vplivne prve dame. Na primer Evo »Evito« Perón, drugo ženo avtoritarnega voditelja Argentine Juana Peróna, ki je kljub uradno ceremonialni funkciji postala ena najvplivnejših oseb v argentinski zgodovini.

Današnje sopotnice voditeljev držav v Latinski Ameriki, še vedno precej katoliško tradicionalnem in mačističnem koncu sveta, pa hočejo in imajo kariere neodvisno od tega, kdo je njihov spremljevalec. Nočejo več igrati vloge prve dame, ampak hodijo po lastnih poteh.

Dober primer je Rosângela »Janja« Lula da Silva, 57-letna žena brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve. Že na začetku lanskega leta, ko je njen mož drugič zasedel položaj, je povedala, da bo funkcijo prve dame zastavila drugače, kot je bilo v Braziliji tradicija do takrat; ko je bil več kot dve desetletji starejši da Silva v letih od 2003 do 2010 na oblasti prvič, še nista bila poročena.

Najbolj očitno je pokazala, kaj misli, ko je lani jeseni obiskala žrtve poplav v zvezni državi Rio Grande do Sul na jugu Brazilije. To je povzročilo veliko hude krvi, češ da ni izvoljena na noben položaj. Za BBC je povedala, da jo je to šokiralo, saj v 21. stoletju po njenem nihče ne more narekovati prvi dami, kaj sme početi, tako kot ji ne narekuje mož.

Sopotnica mladega predsednika Čila Gabriela Borica, politična aktivistka in feministka 34-letna Irina Karamanos, je, ko je njen fant postal predsednik, dobila lasten urad z osebjem in predsedovanje šestim fundacijam. Do takrat je bila diplomantka antropologije s slovite nemške univerze v Heidelbergu zelo vplivna v Boricevi socialistični stranki Convergencia Social in je vodila njeno Feministično fronto.

»Zakaj jaz? Zakaj partnerka predsednika? Zakaj bi imela takšen vpliv? Nihče me ni izvolil,« se je spraševala. Najprej je dolžnosti sprejela, čeprav je iz njenih feminističnih krogov prihajala vrsta kritik, ker da je na najbolj konservativnem položaju v strukturi oblasti. Poleg tega sta tako ona kot Boric v preteklosti nasprotovala uradnemu položaju prve dame. Vendar: »Rekla sem si, poglej, če res hočeš kaj spremeniti, moraš to narediti od znotraj,« je opisala, zakaj je šla v to.

Potem si je Karamanosova spet premislila. Vodenje fundacije je prepustila ljudem, za katere je menila, da so za to boljše usposobljeni od nje, urad pa je decembra 2022 zaprla. Prišla je do ugotovitve, da dejstvo, da je z nekom, ne opravičuje tega, da bi imela zato kakšne privilegije. Lansko leto pa sta se z Boricem tako ali tako razšla in vprašanje, kaj bo zdaj s položajem prve dame v Čilu, ostaja odprto.