Problem, primerljiv s stolpom v Pisi

Bologna je mesto srednjeveških stolpov, nekateri datirajo v 12. stoletje, zdaj pa so nekateri pri nagibanju dosegli kritično točko, med njimi tudi stolp Garisenda. Župan Bologne Matteo Lepore pa ta projekt primerja z reševanjem veliko bolj slavnega poševnega stolpa v Pisi.

Navsezadnje se Garisenda nagiba celo bolj kot stolp v Pisi, tega jim je uspelo z obsežnimi posegi utrditi pri naklonu 3,9 stopinje, stolp v Bologni pa je že dosegel štiristopinjski naklon.

Po predvidevanjih župana bo sanacija trajala vsaj deset let, stroški pa so ocenjeni na dvajset milijonov evrov. Pred nekaj dnevi so predstavili okvirni načrt za sidranje stolpa, ki stoji v samem mestnem središču in je bil stoletja priljubljena tema slikarjev, pa tudi literatov. Med drugim je omenjen v Dantejevi Božanski komediji, Goethejevih Italijanskih potovanjih ter Podobah iz Italije Charlesa Dickensa.

Stolp Garisenda se je sicer začel nagibati že kmalu po zgraditvi, dodatne poškodbe so nastale v stoletjih, ko so v notranjost stavbe nameščali različne instalacije, vključno z velikimi pečmi. Zdaj se vrstijo nekatera alarmantna opozorila, da bi se lahko tudi zrušil.

Mestne oblasti so za območje tega dela mesta sicer razglasile stopnjo rumene nevarnosti, ki je najnižja, vendar menijo, da je panika odveč, saj neposredne nevarnosti za zdaj še ni. Je pa to območje do nadaljnjega zaprto, saj ne želijo ničesar tvegati, ulice ob obeh stolpih pa 24 ur na dan pokrivajo z gosto mrežo videokamer.

Garisenda z 48 metri sodi med dva najvišja stolpa v Bologni, drugi, Asinelli, je s 97 metri kar dvakrat višji. Gre za stolpa, poimenovana po dveh rivalskih družinah, ki sta poskušali z gradnjo visokih objektov tekmovati v prestižu. Nekdaj sta stala pri tedanjem vhu v srednjeveško mesto, ob urbanizaciji sta zdaj locirana v samo mestno središče. Stolp Garisenda je bil sicer najprej dvanajst metrov višji, vendar so ga zaradi nagibanja morali kmalu znižati.

»Nasledili smo problem, ki je star že nekaj stoletij, zdaj je treba ukrepati,« je dejal župan. Že trideset let sicer potekajo dela pri ojačanju temeljev, zdaj je skrajni čas za bolj konkretne poteze. Lepore je pri tem naslovil prošnjo na italijansko vlado, da sproži postopek za uvrstitev obeh stolpov na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, na takšen način bi verjetno lažje zagotovili sredstva.