Neomejen dostop | že od 9,99€
Ko je podmornica Titan, namenjena na potopljeni Titanik, lanskega junija s petimi potniki izginila v Atlantskem oceanu, je bil Rory Golden na podporni ladji Polar Prince. »V mislih se nam je izrisalo, kako je tam spodaj, kako potnikom v mrazu zmanjkuje kisika, kako so čedalje bolj prestrašeni,« je kot ena od prič opisal za BBC. Ko je izvedel, da je podmornica implodirala le nekaj ur po potopu, ga je misel, da potniki niso trpeli, nekoliko potolažila.
»Ko je podmornica zamujala, sprva nismo bili pretirano zaskrbljeni. Komunikacija je v oceanu pogosto prekinjena,« je pojasnil in dodal, da so, ko se je naposled sprožil alarm, ugotovili, da je Titan v resnih težavah.
Ameriška obalna straža je začela obsežno iskalno in reševalno akcijo. Po nekaj dneh so pod vodo zaznali zvoke udarcev, ki so vzbudili upanje, da prihajajo iz pogrešane podmornice, vendar se je pozneje izkazalo, da so potniki v Titanu najverjetneje v hipu umrli. »Štiri dni smo živeli v lažnem upanju,« je rekel Golden.
Na krovu so bili britanski raziskovalec Hamish Harding, francoski strokovnjak za podmornice Paul-Henri Nargeolet, pakistansko-britanski poslovnež Šahzada Davud in njegov sin Suleman ter izvršni direktor podjetja OceanGate Expeditions, ki je upravljal podmornico, Stockton Rush.
Rory Golden je bil tesni prijatelj Nargeoleta, veterana globokomorskega raziskovanja. Golden je za BBC povedal, da je bil eden zadnjih, ki so Nargeoleta videli živega. »Ko je zapustil ladjo, je bil odličnega razpoloženja, v dobri formi in srečen. Šel je tja, kamor si je želel.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji