Prepričana je, da je oče posiljeval tudi njo

V Franciji je konec lanskega leta potekal najrazvpitejši sodni primer, v katerem je bilo 50 moških obtoženih posilstva danes 72-letne Gisèle Pelicot, glavni krivec za zločin pa je bil njen mož Dominique Pelicot, ki je svojo ženo dve desetletji omamljal in vabil neznance, ki so jo, nezavestno, posiljevali. Dvainsedemdesetletni Dominique Pelicot je bil obsojen na dvajset let zapora.

Njuna hči Caroline Darian je o družini napisala knjigo v obliki dnevniških zapiskov, ki je pravkar izšla v angleškem jeziku in nosi naslov Nikoli več mu ne bom rekla oče. Prepričana je namreč, da je oče tudi njo posiljeval. »Edina razlika med mojo mamo in mano je ta, da nimam neizpodbitnih dokazov proti njemu,« je v začetku tedna povedala v intervjuju za BBC. Dominique Pelicot je na procesu priznal posilstva žene, a je zagotovil, da se svojih otrok in vnukov ni dotaknil.

Caroline Darian je bila nekoč očetova ljubljenka, beremo v knjigi. »Ko sem izvedela, kaj je naredil mami, se mi je zdelo, kot da me je uničil cunami. To, kar se je v tistem trenutku dogajalo v meni, je težko opisati.« 

Policija je zbrala več kot 20.000 fotografij, ki jih je posnel njen oče, saj je natančno dokumentiral posilstva, doživela je velik šok, ko je na nekaj fotografijah zagledala sebe. Bila je v spodnjem perilu in fotografiral jo je na postelji v njeni otroški sobi. »Bila sem njegov drugi plen,« piše v knjigi. »In to dejstvo je moja mama zelo težko sprejela.« V knjigi, ki bo očitno postala uspešnica, saj gre za zgodbo, ki je pretresla svet, iskreno pove, da so njeno zgodbo žrtve svojega očeta, v javnosti premalo izpostavili.

Ko je resnica prišla na dan, je doživela živčni zlom in je kar nekaj časa preživela na psihiatriji. Caroline piše, kako je bila pretresena, ko je mama v nekem trenutku, saj se ni ničesar spomnila, začela instinktivno sočustvovati z možem. »Ko pogledam nazaj, se ne spomnim več očeta, ampak le spolnega predatorja. V njem sta obstajala dva človeka in on je izbral najbolj mračnega. Vem, da je pošast, saj je skrbno načrtoval svoja dejanja. Ni bolan.«

Nekoč so bili čisto navadna družina, potem pa se je vse spremenilo. »Zdi se, kot da smo živeli neko lažno paralelno življenje.« A vendar prizna, da občuduje mamo in njeno moč, da je vse skupaj sploh preživela. Svojemu desetletnemu sinu je povedala, kaj je storil njegov dedek, s katerim sta si bila zelo blizu, in povedala mu je tudi to, da ga najbrž ne bo nikoli več videl. Zdi se ji, kot da je izgubila vse svoje otroštvo, saj se ga noče več spominjati, in želi si, da oče nikoli ne bo prišel iz zapora.