Neomejen dostop | že od 9,99€
Po tem, ko je bilo 19. decembra francosko sojenje stoletja končano, saj je bil Dominique Pelicot spoznan za krivega zaradi posilstva in obsojen na dvajset let zapora, torej je prejel najvišjo možno kazen, Guardian danes poroča, da se po besedah odvetnice Pelicota ta ne bo pritožil na obsodbo za drogiranje in posilstvo svoje žene ter vabljenje tujcev, da jo posilijo.
Odvetnica Béatrice Zavarro je povedala, da 72-letni nekdanji električar želi svoji zdaj bivši ženi Gisèle »prihraniti novo preizkušnjo«. Priznala pa je tudi, da obstaja tveganje, da bi novo sojenje pred poroto lahko pomenilo daljšo zaporno kazen, navaja Guardian.
Pelicot in drugih 50 obtoženih, ki so bili vsi spoznani za krive posilstva ali spolnega napada po tri in pol mesecih dolgemu sojenju, imajo do ponedeljka do polnoči čas za vložitev pritožbe. Najmanj 17 se jih je po poročanju odločilo izpodbijati obsodbo, morda jim bo sledilo še več.
Gisèle Pelicot, 72-letna upokojena vodja logistike, meni, da so jo mož in drugi moški morda posilili več kot 200-krat med letoma 2011 in 2020, ko so Dominiqua končno ujeli, potem ko je v supermarketu blizu doma zakoncev v provansalskem mestu Mazan snemal pod krili nakupovalk. Detektivi so pozneje na njegovem telefonu in trdem disku našli na desettisoče posnetkov zlorab.
V ponedeljek je Zavarrojeva povedala, da se je Dominique odločil, da se ne bo pritožil na obsodbo, ker bi to »Gisèle prisililo v novo preizkušnjo in nova soočenja, kar pa on zavrača«.
Dodala je, da bi pritožba na obsodbo, ko je Pelicot priznal obtožbe, pomenila »nepotrebno tveganje«, saj bi obtožbe na pritožbenem sodišču, kjer bi primer obravnavali pred javno poroto, postale resnejše, kar bi lahko privedlo do daljše zaporne kazni. »Čas je, da se to sodno konča,« je v ponedeljek dejala odvetnica.
Maratonsko sojenje zaradi posilstva v Avignonu je vodil senat petih poklicnih sodnikov. Pritožbeno sodišče, ki zaseda v južnem mestu Nimes, bo zahtevalo novo celotno sojenje prihodnje leto.
Gisèle ni dolžna prisostvovati pritožbeni obravnavi, vendar je njen odvetnik Stéphane Babonneau nakazal, da je to pripravljena storiti. »Povedala nam je, da bo tam. Morda ne vsak dan, a pravi, da bo prišla,« je dejal.
Postala je mednarodna feministična ikona, potem ko je vztrajala, da se sojenje izvede javno in da se predvajajo posnetki njene zlorabe, da bi »sramota zamenjala stran«.
Sojenje je v Franciji sprožilo veliko samoizpraševanja in pozivov k zaostritvi francoskih zakonov o posilstvu, vključno z uvedbo koncepta »privolitve«, ki ga ni. Sojenje je prav tako osvetlilo odnos do posilstva in spolne zlorabe žensk v Franciji, kjer 94 odstotkov prijavljenih primerov posilstev zaključijo brez kakršnegakoli ukrepanja.
»Z vidika Gisèle ni kazni, ki bi ji vrnila tisto, kar je izgubila,« je dejal Babonneau. »Vse, kar je Gisèle želela, je, da bi bili obtoženi obsojeni za to, kar so ji storili. Glede osebnih kazni spoštuje odločitev sodišča in v njih ne najde tolažbe.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji