Neomejen dostop | že od 9,99€
Premier severnoafriške države Sudan, ki je bila pred odcepitvijo južnega, pretežno krščanskega dela, po površini največja država v Afriki, Abdala Hamdok, je v zadnjih mesecih doživel marsikaj. Ko je vojska 25. oktobra lani izvedla puč, so ga najprej odstavili in vtaknili v hišni pripor. Že čez mesec so ga generali spet postavili na premierski položaj; tega menda sam ni hotel, a so ga prisilili. V nedeljo zvečer pa je v televizijskem nagovoru državljanom povedal, da odstopa, ker mu ni uspelo, da bi državo utiril na pot v demokracijo.
Nasploh je dogajanje v Sudanu v zadnjih letih nadvse pestro. Najprej je spomladi 2019 vojska odstavila dolgoletnega diktatorja, feldmaršala Omarja al Baširja; zdaj je v zaporu zaradi korupcije in pranja denarja, sodijo mu zaradi državnega udara, s katerim je leta 1989 prevzel oblast, čaka pa ga še vsaj sojenje zaradi zločinov proti človečnosti v Darfurju. Po puču leta 2019 je vojska na oblast postavila Hamdoka, ki naj bi državo popeljal v demokracijo. Prehodno obdobje se je predčasno končalo lansko jesen, ko je vojska pod vodstvom generala Abdela Fataha al Burhana premiera Hamdoka odstavila, a ga je, kot rečeno, čez mesec spet postavila na čelo vodje prehodnega kabineta.
Zdaj je farse očitno konec, saj se zdi, da Hamdok v njej noče več sodelovati. V televizijskem odstopu je povedal, da je država na nevarni prelomnici, s katere lahko zdrsne v uničenje. »Storil sem vse, kar sem lahko, da bi preprečil, da bi država zdrvela v katastrofo,« je povedal približno 45 milijonom sodržavljanov. Kot glavne vzroke za odstop je naštel drobitev političnih sil in konflikt med vojaškimi in civilnimi »komponentami tranzicije«. Čeprav je Hamdok zatrdil, da so trdo delali, da bi dosegli dogovor, jim ni uspelo. Dejansko pa je bila poteza vojske, da ga je vrnila na oblast, samo poskus, da bi dala videz legitimnosti svoji vladavini, na čelu katere je dejansko že več kot dve leti general al Burhan.
Zdaj že nekdanji premier Hamdok se je rodil leta 1956. Diplomiral je na univerzi v prestolnici države Kartumu, iz ekonomije pa doktoriral na univerzi v Manchestru v Angliji. V 80. letih prejšnjega stoletja je delal na finančnem ministrstvu, potem večinoma v tujini. V letih od 2011 do 2018 je bil namestnik vodje gospodarske komisije Združenih narodov za Afriko s sedežem v glavnem mestu Etiopije Adis Abebi, katere naloga je spodbujanje gospodarskega sodelovanja na Črni celini. Nekdanji sodelavci ga opisujejo kot Panafričana, diplomata, skromnega moža in kot briljantnega ter discipliniranega misleca.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji