Neomejen dostop | že od 9,99€
Ameriški umetnostni zgodovinar in doktor znanosti s Harvarda Glenn Lowry, ki bo konec septembra dopolnil 70 let, bo svoj stolček prepustil nekomu drugemu septembra prihodnje leto. Kot že šesti direktor v 95-letni zgodovini Muzeja moderne umetnosti (MoMA) je bil prav on na tem položaju najdlje. Prvi mož tega najpomembnejšega muzeja sodobne umetnosti, ki se lahko med drugim pohvali z najbolj bogato dokumentacijo na svetu, je svojo funkcijo nastopil pri svojih 40. letih.
Pred petimi leti se kljub vsem doseženim pogojem še ni upokojil. Prav zaradi njega so namreč prekršili svoje sicer zlato pravilo, da se morajo kuratorji in menedžerji posloviti z delovnih mest po dopolnjenem 65. letu. Svojo odločitev so pojasnili z besedami, da dotedanja interna kadrovska politika ni bila zadosti prožna, kar zadeva strateško zaposlovanje in ohranjanje nadarjene in izkušene delovne sile.
Lowryjeva pogodba o zaposlitvi se je iztekla junija letos in v muzeju so bili načeloma odprti za možnost, da mu jo ponovno podaljšajo za pet let, a se je vendarle odločil za odhod. »To je pravi trenutek za razmislek o prihodnosti muzeja, zato me je prešinila misel: Carpe Diem. Vse, kar sem si zadal pred 30. leti, je uresničeno ali pa na zelo dobri poti do tega … Ne želim biti oseba, ki bi ostala predolgo,« je ekskluzivno izjavil za New York Times.
Med Lowryjeve največje dosežke sodijo kar dvakratno povečanje galerij, ustanovitev izobraževalnega in raziskovalnega središča ter povečanje števila obiskovalcev. S poslovnimi strategijami je dosegel, da po zadnjih podatkih muzej vsako leto obišče skoraj tri milijone ljudi, prek spletnih povezav pa kar 35 milijonov. Po poročanju CNN gre za tretji najbolj obiskan muzej v ZDA.
Sam verjame, da lahko sodobna umetnost spremeni svet na bolje. Na to temo je napisal tudi kopico člankov in drugih publikacij. V sklopu razstav je naslavljal nekatere od najbolj perečih družbenih problematik, kot so migracije. Za delo so mu podelili kopico mednarodnih nagrad in ga večkrat uvrstili na sezname najbolj vplivnih oseb iz sveta umetnosti. Ni pa bil vedno deležen le pohval.
Pred desetimi leti so ga številni umetnostni kritiki označevali celo za škodljivca, med drugim zato, ker je začel v sodobno umetnost vnašati vsebine iz pop kulture in zvezdniška imena. Navkljub plazu kritik ga je uprava muzeja ščitila z besedami, da v resnici uresničuje vizijo, ki jih spremlja skozi vso njihovo zgodovino – tj. mešanje t. i. vzvišene elitne umetnosti z vsem dostopno popkukturo.
O Lowryjevem zasebnem življenju ni veliko znanega, razen tega, da je poročen s krajinsko arhitektko Susan Chambers, s katero imata tri otroke. Za zdaj še živita v šest milijonov dolarjev vrednem stanovanju v lasti muzeja, za katerega jima ni treba plačevati najemnine. Podatki o njegovem premoženju niso na voljo, znano je le, da so mu kot najbolje plačanemu direktorju v vseh ameriških muzejih na leto izplačali v povprečju dobra dva milijona dolarjev.
Kdo bo prevzel njegovo delovno mesto, eno najbolj zaželenih vlog v umetniškem sektorju, še ni znano. Na nedavno vprašanje novinarja CNN, katero sliko iz muzeja bi ob upokojitvi najraje odnesel domov, če bi lahko, je direktor v odhajanju izbral Cézannov postimpresionistični portret Fant v rdečem telovniku, saj se mu zdi zares izjemen.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji