Noče lagati za glasove

Čez dober mesec dni bodo v jugovzhodnoazijski državi Mjanmaru, bolj znanem po nekdanjem kolonialnem imenu Burma, volitve, na katerih bodo volili oba doma parlamenta in tudi regionalna predstavništva. Za sedež v enem izmed njih v regiji Mandalaj, katere središče je istoimensko mesto, drugo največje v državi, se bo potegoval tudi 39-letni Mjo Min Tun, prvi odprto homoseksualni kandidat za izvoljeno funkcijo v Mjanmaru.

Danes marsikje to sicer ne bi bilo nič posebnega, saj imajo istospolno usmerjene premiere in premierki v Belgiji, Luksemburgu, na Irskem, Islandiji in celo v Srbiji. Še več je homoseksualnih predstavnikov na nižjih nivojih oblasti marsikje po svetu, vendar so razmere v Mjanmaru za pripadnike skupnosti LGBT+ precej bolj zapletene kot na primer kje v Evropi. V državi namreč še vedno velja zakon iz časa britanske kolonialne oblasti, po katerem je homoseksualnost kazniva, v konservativni deželi pa ni nobene volje, da bi ga kdo spreminjal.

Za kandidaturo se je Mjo Min Tun odločil, ko so mu prijatelji transseksualci povedali, da so jim policisti ukazali, da si morajo sleči modrce in poklekniti v ponižujoč položaj, in jih potem otipavali. »Seveda je šlo za kršitev njihovih pravic, ugotovil pa sem, da ni v politiki nikogar, ki bi govoril o tem,« je o začetku svojega političnega angažmaja povedal Mjo Min Tun.

Pridružil se je Ljudski stranki pionirjev, ki je glasna proti različnim oblikam diskriminacije. Vendar njen vodja Tet Tet Hin pravi, da čas ni pravi za dekriminalizacijo istospolnih razmerij, saj bi jim lahko zavzemanje zanjo prineslo več politične škode kot koristi. Mjo Min Tun priznava, da ob prijavi za strankarsko kandidaturo ni povedal nič o svoji spolni usmerjenosti, da pa se mu zdi pomembno, da jo je razkril pred volitvami: »Nočem lagati, da bi dobil glasove. Verjamem, da me bodo resnicoljubni in pošteni ljudje kljub temu podprli.«

Mjo Min Tun je ugotovil, da je istospolno usmerjen, v devetem razredu osnovne šole, ko se je zaljubil v sošolca. V življenju je počel marsikaj, bil je cvetličar, kuhar v jugovzhodni Aziji zelo priljubljenih juh z rezanci in aktivist za preprečevanje širjenja aidsa. Kljub zelo pisani poklicni poti pravi, da ni bil sam nikoli žrtev diskriminacije. Vendar to ne sme biti vzrok, da bi bil tiho. Njegovo priznanje homoseksualnost bližnjim tudi ni bilo čisto brez posledic; večina sorodnikov z mamo na čelu in prijateljev jo je sprejela, oče pa ne.

Februarja so v največjem mestu države Rangunu priredili parado ponosa, na kateri se je zbralo 10.000 ljudi. Številni so si v podporo dekriminalizacije homoseksualnosti pobarvali mezinec z rožnato barvo. Vendar je Mjo Min Tun prepričan, da bo pot do tja še dolga. Poveden je primer lanskega odmevnega samomora homoseksualnega moškega, ki se je menda ubil zaradi nadlegovanja na delovnem mestu, ko je razkril svojo istospolno usmerjenost. Ko so primer pripeljali do sodišča, je to na koncu odločilo, da podjetje, v katerem je delal, ni krivo za njegovo smrt, ker da je bil že prej psihično nestabilen.