Njegovi filmi napovedujejo prihodnost

Scenarist in režiser Noé Debré je kot soscenarist sodeloval pri filmih Dheepan (2015) in Stillwater (2021), v celovečernem filmskem prvencu Le Dernier des juifs (Pridni judovski fant) pa sledi 27-letnemu moškemu otroku Bellishi (Michael Zindel) in njegovi bolni materi Giselle (Agnès Jaoui), ki sta zadnja preostala Juda v soseski delavskega razreda v pariškem predmestju, obkrožena s pritajenim, a trdovratnim antisemitizmom, vsi prijatelji in družine pa so se že zdavnaj odselili. Bellisha se s tem sprva ne ukvarja, a sčasoma ga začne občutek odtujenosti vse bolj obremenjevati.

»Ne gre samo za osamljenost, gre tudi za misel, da si zadnji. Z drugimi besedami, gre za tesnobo pred izginotjem, ko si rečeš: »Ah, no, če izginem, potem bo izginilo vse, nikogar od nas ne bo več.« In mislim, da je vsaj v Evropi, če že ne v Ameriki ta tesnoba pomemben del judovske psihe. Film izhaja iz potrebe po zdravljenju teh eksistencialnih strahov s komedijo,« je režiser povedal za revijo Variety.

Film Le Dernier des juifs sledi 27-letnemu moškemu otroku Bellishi (Michael Zindel) in njegovi bolni materi, ki sta zadnja preostala Juda v soseski delavskega razreda v pariškem predmestju. FOTO: IMDb

Zaradi odziva Francozov na vojno med Izraelom in Hamasom in antisemitskih dejanj, ki se vrstijo v državi, je razmišljal celo o preložitvi premiere, od 24. januarja, ko je film prišel na spored, pa ga imajo nekateri za jasnovidca. Še en dokaz za njegove preroške sposobnosti so filmofili našli, ker je 37-letni režiser in scenarist pred tem skupaj z Blanche Gardin napisal scenarij za komedijo Problemos iz leta 2017, ki prikazuje hipije, ki so preživeli pandemijo, kot da bi pravilno napovedal pandemijo covida-19. 

Noé Debré pravi, da bi bilo sicer mikavno verjeti, da lahko vidi v prihodnost, a da je projekt razvijal več kot dve leti in ima nenehno občutek, da zaostaja za časom. 

»Ko smo s prijatelji razpravljali o oživljanju antisemitizma, sem imel mnenje levičarja, vse skupaj sem zanikal in trdil, da pretiravajo. Toda nekega večera me je presunila zgodba dekleta, ki mi je povedalo, da so morali njeni starši v stanovanjskem naselju živeti z napisom v dvigalu 'Vive Mohammed Merah' [francoski džihadist, ki je leta 2012 v Toulousu ubil rabina in tri otroke v judovski šoli]. Vsak dan se je spraševala, kdo od njenih sosedov bi lahko to napisal,« je režiser, ki je bil rojen v judovski družini srednjega razreda, za Le Monde povedal o navdihu za film.