Nič več ruske godbe in knjig

Med državami, ki so bile nekoč v večnacionalnih skupnostih, pogosto ostanejo močne kulturne vezi. To poznamo tudi v Sloveniji, kjer so še tri desetletja po osamosvojitvi zelo priljubljeni hrvaški in srbski umetniški ustvarjalci, še posebej glasbeniki.

V avtoritarno urejeni Sovjetski zvezi je bil kulturni vpliv največjega, ruskega naroda na manjše, ker ga je podpirala osrednja oblast v Moskvi, veliko močnejši kot v drugih večnacionalnih državah. Tako je Ukrajina tudi po razpadu sovjetske države ostala preplavljena z rusko glasbo in literaturo, ruščina je prvi jezik milijonov njenih prebivalcev.

Zato so ta konec tedna v vrhovni radi, enodomnem parlamentu, sprejeli dva zakona, s katerima bodo omejili kulturni vpliv Rusije, s katero od februarske invazije bijejo obrambno vojno. Kulturni minister Olekdsandr Tkačenko je že pozdravil novo ureditev, ki jo mora podpisati še predsednik Volodimir Zelenski; menda bo to storil kmalu, čeprav je tudi sam odraščal v družini, v kateri so se pogovarjali rusko. Tkačenko in Zelenski se poznata že dolgo, saj je bil prvi direktor medijske skupine 1+1 Media, katere del je tudi televizija 1+1, na kateri so prvi predvajali serijo Sluga naroda, s katero je sedanji predsednik zaslovel. V seriji so, mimogrede, govorili rusko.

Prvi zakon bo prepovedal knjige ruskih avtorjev, razen če so se odpovedali ruskemu državljanstvu in sprejeli ukrajinsko. To seveda ne velja za zgodovinske pisatelje, ampak samo za tiste, ki so imeli rusko državljanstvo po letu 1991. Poleg tega so prepovedali uvoz knjig iz separatističnih regij na vzhodu države, Rusije in Belorusije ter uvedli spodbude za izdajatelje in distributerje knjig v ukrajinščini.

Glasbeni zakon pa uvaja prepoved nastopanja ruskim glasbenikom, razen tistim, ki so javno obsodili ruski napad na Ukrajino. Zakon so v parlamentu pojasnili s tem, da bi lahko ruska glasba pripomogla k temu, da bi se več ljudi imelo kulturno za Ruse in posledično oslabilo njihovo voljo za obrambo Ukrajine. Prav tako so zapovedali, da se mora delež ukrajinske glasbe na radiih in televizijah z najmanj tretjine povečati na najmanj štiri desetine.

Tako imenovana derusifikacija Ukrajine se je sicer začela že po razpadu Sovjetske zveze, vendar je pravi pospešek dobila šele z začetkom ruskega vojaškega posredovanja v zahodni sosedi leta 2014. Zdaj, ko je Rusija napadla Ukrajino v pravi vojni, ta proces seveda poteka na še višjih obratih.