Skupini desetih nepalskih alpinistov je, kot vse kaže, uspel zgodovinski podvig – prvi zimski vzpon na drugo najvišjo goro sveta, K2. Osemtisočak, ki leži v pakistanskem delu Karakoruma, je bil še edina od štirinajstih najvišjih gora brez uspelega zimskega vzpona.
National Geographic navaja ekipo šerp, ki je dopoldne objavila, da so dosegli vrh 8611 visokega K2. Napisali so, da se vsi člani odprave dobro počutijo in se bodo pričeli spuščati proti taborom. Vreme jim je šlo precej na roko, pihal je le rahel veter. Že pred vzponom so se mnogi sicer spraševali, ali bo ob dodatnem kisiku in napeljanih vrveh dosežek sploh imel kakšno veljavo, drugi ga že opisujejo kot zgodovinskega. K2 velja za izjemno nevarno goro zaradi nepredvidljivega vremena, ki je še posebej pozimi preprečilo uspešne vzpone. »Zgodovinski uspeh za človeštvo, zgodovinski uspeh za Nepal!« je na svojem instagram profilu ob 17.40 po lokalnem času zapisal
Nirmal »Nims« Purja in s tem v svet poslal veselo novico.
Nepalski ponos
Dosežek je sicer rezultat trdega dela celotne ekipe šerp, sestavljene pravzaprav iz dveh delov. Prvo skupino je vodil Purja, drugo pa
Mingma G. Šerpa. Tik pred naskokom na vrh sta obe skupini združili moči in se odločili za enotno strategijo pritrjevanja vrvi. Upali so, da jim bo s skupnimi močmi uspelo. »Posamezniki iz mednarodne plezalne skupnosti so pozimi preplezali 13 osemtisočakov, zato bi bil velik podvig, če bi zadnjega osvojili nepalski alpinisti,« je Purja pred naskokom na vrh zapisal v baznem taboru in s tem opozoril na to, da so na kocki ne le osebni interesi, pač pa tudi globalni. »Ta nepalska zimska odprava na K2 je posvečena narodu,« je na enem od družbenih omrežij zapisal Mingma G.
Menda naj bi danes tik pod vrhom prvi plezalci počakali ostale člane odprave, da bi na K2 stopili vsi skupaj. Nato so zapeli nepalsko himno, kot so zapisali na instagramu. Poleg omenjenih dveh plezalcev so bili v ekipi še
Sona Šerpa,
Mingma David Šerpa,
Mingma Tenzi Šerpa,
Geljen Šerpa,
Pem Chiri Šerpa,
Dawa Temba Šerpa,
Dawa Tenjin Šerpa in
Kilu Pemba. Vzpon po poročanju
National Geographic predstavlja nov mejnik v alpinizmu – ambiciozni nepalski plezalci so danes pokazali, da lahko tvorijo (in vodijo) uspešne odprave tudi sami, s pomočjo donatorjev in sponzorjev, in da niso več »zgolj« tovorna sila za tuje (komercialne) odprave.
Prvi Slovenec na K2 hkrati tudi najmlajši
Prvi Slovenec, ki je stopil na K2, je bil leta 1993 alpinist Zvonko Požgaj. S 23 leti je bil tedaj najmlajši človek, ki je osvojil drugo najvišjo goro sveta. Takratni člani odprave so bili še Stipe Božić, Viki Grošelj in Boštjan Kekec. Slednji je na gori zbolel za hudo obliko višinske bolezni in pri poskusu sestopa umrl.
Ameriški alpinist
Alan Arnette, himalajski kronist in bloger, je pred časom za
Delo povedal, da bo nekomu uspel tudi zimski vzpon na K2, a se bodo morali »poravnati vsi planeti«. Izpostavil je predvsem vreme. Vetrovi so strašni, občutek mraza je zaradi njih lahko okrog minus 80 stopinj, je pojasnil. Za uspešen vzpon bi alpinist potreboval najmanj tri dni dobrega vremena. »Veliko talentiranih in izkušenih plezalcev je, ki so sposobni splezati na K2 poleti, zgolj nekaj pa, ki bi jim to lahko uspelo pozimi. Še manj jih je, ki bi z vrhom lahko opravili sami. Potrebna bo izkušena ekipa, ki bo delala za skupni namen.« Nepalcem je očitno danes uspelo.
Nirmal Purja, eden od dveh vodij odprave na K2. FOTO: Prakash Mathema/Afp
Kljub pandemiji koronavirusa se je v baznem taboru na pakistanskem ledeniku Godwin-Austen v tej sezoni zbralo več kot 60 ljudi, tudi velika komercialna odprava, v kateri je 27 vodnikov na vrh poskušalo pomagati 22 strankam. Za razliko od Everesta, ki je verjetno najbolj priljubljeni cilj komercialnih odprav, K2 zaradi obilice tehničnega znanja, ki ga zahteva, v primerjavi z najvišjo goro sveta ni tako zelo oblegan. Prvi poskus zimskega vzpona na K2 se je zgodil leta 1987. Tudi sicer je na vrh stopilo vsega 450 plezalcev, kar je v primerjave z nekaj tisoči na Everestu malo.
Nizke temperature, močni vetrovi s sunki tudi do 200 kilometrov na uro, plazovi in padajoče skale za plezalce predstavljajo izjemno veliko nevarnost, zato so se na K2 pozimi odpravili res le najbolj izkušeni. Nikomur ni uspelo premagati meje 8000 metrov in z njo najzahtevnejše prepreke na Abruzijevi smeri - zloglasnega Stekleničnega vratu z njegovim ogromnim ledenim serakom. »Ne morete si predstavljati, kako težko se je na K2 vzpenjati pozimi v primerjavi s pomladjo ali poletjem,« je leta 2019 dejal alpinist
Alex Txikon.
Za izkušenega alpinista
Sergija Mingoteja je bil K2 usoden prav danes – Katalonec je na višini okrog 6000 metrov omahnil 700 metrov v globino in zaradi posledic padca umrl. Mingote je bil eden od vodij odprave, ki je poskušala osvojiti vrh.
Komentarji