Nekomu bo uspel zimski vzpon, a se bodo morali »vsi planeti postaviti v pravi položaj«

K2, druga najvišja gora sveta, je edina, na katero alpinistom (še) ni uspel zimski vzpon. V letošnji zimski sezoni sta poskusili »srečo« le dve ekipi, a morali obe priznati premoč naravi. Je vzpon na 8622 metrov visoko goro pozimi sploh mogoč?

Poljaki in Rusi so pozimi že večkrat poskusili osvojiti vrh osemtisočaka na meji med Pakistanom in Kitajsko. Plezanje na K2 je svojevrstna loterija predvsem zaradi muhastega vremena, nizkih temperatur – za januar je običajna okrog minus 40 stopinj Celzija, občutek mraza povečuje še močan veter. Plezanje na kralja Karakoruma že poleti terja od alpinistov izjemno previdnost; največjo nevarnost pa predstavljajo nepredvidljive in ostre vremenske razmere.

Na K2 je pozimi do letos poskušalo splezati šest odprav. Za primerjavo – poskusov na 8126 metrov visoki Nanga Parbat je bilo 31, preden je leta 2016 uspelo mednarodni odpravi, v kateri je bil tudi španski alpinist Alex Txikon. Prav on je bil letos pod vznožjem K2, a ga gora ni spustila k sebi. K2 je tako edini osemtisočak, ki ga še niso osvojili pozimi.

Poljaki so že naznanili, da bodo prihodnjo sezono poskusili osvojiti vrh. »Iz preteklih neuspelih odprav smo se naučili, da moramo biti v baznem taboru čim bolj zgodaj, do 20. decembra, ne pa šele sredi januarja,« je povedal Michal Leksinski.

Ameriški alpinist Alan Arnette, himalajski kronist in bloger, verjame, da bo nekomu prej ali slej uspelo, a se bodo morali prav vsi »planeti postaviti v pravi položaj«. Za Delo je odgovoril na nekaj vprašanj, komu in kako bi lahko to uspelo.

 

V letošnji zimi sta na K2 poskusili splezati dve ekipi. Obe sta se morali obrniti. Zakaj je vzpon na K2 v tem obdobju tako težak?

Odgovor na to je preprost – vreme. Vseh šest ekip, ki so do zdaj poskušale osvojiti vrh, je bilo izkušenih in močnih. A so se odločile, da bodo raje vsi člani ostali živi, kot pa da bi po neumnem preveč tvegali. Vetrovi so strašni, občutek mraza je zaradi njih lahko okrog minus 80 stopinj. Noben človek, ne glede na to, kakšno opremo ima, ne more več dni, kolikor bi jih terjala vzpon in spust, preživeti v takšnem okolju.

Ali po tem verjamete, da je sploh možno, da bo kdaj komu uspelo? In po kateri poti?

Mislim, da bo nekega dne nekdo pozimi uspešno splezal na vrh, a bo to terjalo nekatere ključne spremembe v paradigmi plezanja. Morda aklimatizacijo na kakšnem lažje dostopnem osemtisočaku, na primer na Broad Peaku, ter nato bliskovit naskok na K2, če bo vremenska napoved ugodna. Po mojem mnenju je največja možnost plezanje po Abruzzijevi smeri.

Najbrž zgolj vreme ne bo odločalo o uspešnem vzponu, čeprav bo, kot ste sami dejali, najpomembnejši dejavnik.

Vreme, vetrovi, sneg. Sploh vetrovi so stalnica. Za uspešen zimski vzpon bi tako potrebovali najmanj tri dni stabilnega vremena, se pravi znosnih vetrov in čim manj plazenja.

Večkrat omenjate, da bo zimski vzpon na K2 zahteval drugačen pristop, kot so ga drugi osemtisočaki. Drugačnega v kakšnem smislu?

Do zdaj so se alpinisti odločali za običajen naskok na vrh. Torej več taborov, v katerih so se postopoma aklimatizirali na poti na vrh, se nato vračali v bazni tabor na počitek in šli znova nazaj. Ko se je pokazalo ugodno vremensko okno, so naskočili vrh. Za goro, kakršna je K2, bi morali kar se da zmanjšati čas, ki ga preživijo na gori. Aklimatizirati bi se morali drugje, nato pa izkoristiti ugodno vreme in v alpskem slogu splezati na vrh. Bliskovit vzpon in hiter sestop.

Koliko bo imela – če sploh – ob vsem omenjenem opraviti sreča. Ste se kot alpinist kdaj zanašali nanjo?

Za vsakim prvim pristopom stoji tudi veliko sreče. Tudi najboljši alpinisti na svetu ne morejo predvideti čisto vsega, kar se jim lahko zgodi na gori. Na vsako osvojitev vrha vpliva več dejavnikov – vreme, snežne razmere, zdravje, počutje alpinista in drugo. Enačba je zapletena in ima več rešitev. Tako da ja, sreča je poseben »joker«.

Ali menite, da lahko K2 pozimi osvoji le en plezalec, brez ekipe, ki bi stala za njim? In če, komu, menite, bi lahko uspel tak podvig?

Nikoli ne reci nikoli, a po mojem mnenju to ni mogoče. K2 ni kot Everest, ki ga je Reinnhold Messner sam osvojil leta 1978. Na Everestu se vse vrti okrog njegove višine, na K2 okrog tehničnega plezanja in številnih objektivnih nevarnosti (padajoče skale, plazovi). Čeprav so pred alpinisti med plezanjem na oba vrhova podobni izzivi, bi solo vzpon na K2 pozimi zahteval izjemno izkušenega posameznika s posebnimi talenti, ki bi moral nase prevzeti tudi ogromno odgovornost. Alpinist med solo vzponom ne bi imel vrvi, s seboj bi nosil le malo hrane in goriva, s katerim bi topil sneg, ter kar najmanjši šotor za spanje. Še tako izkušen alpinist bi za vzpon potreboval najmanj dva dni. Komu bi to torej lahko uspelo? Veliko talentiranih in izkušenih plezalcev je, ki so sposobni splezati na K2 poleti, zgolj nekaj pa, ki bi jim to lahko uspelo pozimi. Še manj jih je, ki bi z vrhom lahko opravili sami. Potrebna bo izkušena ekipa, ki bo delala za skupni namen. Prepričan sem, da bo nekomu nekega dne uspelo.