Nekdanji predsednik, pučist in zastrupljevalec

Generalni državni tožilec Brazilije Paulo Gonet je v torek zvečer vložil obtožnico proti nekdanjemu brazilskemu predsedniku, radikalnemu desničarskemu populistu Jairju Bolsonaru in več njegovim ključnim zaveznikom zaradi domnevnega načrtovanja in vodenja zarote skrajne desnice, da bi se obdržala na oblasti z vojaškim udarom. Zapisal je, da je domnevna zarota vključevala načrt za zastrupitev Luiza Inácia Lule da Silve in umor sodnika vrhovnega sodišča Alexandreja de Moraesa, sovražnika nekdanjega predsednika.

Bolsonaro je med drugim obtožen sodelovanja pri poskusu državnega udara, poskusa nasilne odprave pravne države in sodelovanja z oboroženo kriminalno združbo, če bo obsojen, pa mu grozi od 38 do 43 let zapora. Bolsonaro je večkrat zanikal, da bi kršil kakršnekoli zakone, v torek pa je novinarjem dejal, da sploh ni zaskrbljen zaradi teh obtožb.

Bolsonaro se po volitvah ni sprijaznil s porazom in 8. januarja 2023 so njegovi privrženci izzvali nemire v prestolnici Brasília ter uničili predsedniško palačo, kongres in vrhovno sodišče v želji, da bi razveljavili rezultat volitev.

Državno tožilstvo je poleg nekdanjega predsednika obtožilo še 33 ljudi, tudi Bolsonarovega nekdanjega vodjo vohunov, skrajno desnega kongresnika Alexandreja Ramagema, njegova nekdanja obrambna ministra generala Walterja Brago Netta in generala Paula Sérgia Nogueiro de Oliveiro, nekdanjega ministra za pravosodje in javno varnost Andersona Torresa, nekdanjega ministra za institucionalno varnost generala Augusto Heleno in nekdanjega poveljnika mornarice admirala Almirja Garnierja Santosa. Netto je zanikal vpletenost v zaroto, ostali obtoženi pa zadeve še niso komentirali.

Generalni državni tožilec je obtožnico vložil tri mesece po šokantnem poročilu zvezne policije, ki Bolsonara, ki je Braziliji vladal od leta 2019 do 2022, na 884 straneh obtožuje, da je imel vodilno vlogo pri načrtovanju in organiziranju zarote, s katero je levičarskemu zmagovalcu predsedniških volitev leta 2022 Luizu Ináciu Luli da Silvi poskušal preprečiti prevzem oblasti. Zaroto naj bi poimenovali »zeleno in rumeno bodalo«, kot navaja obtožnica, naj bi bil »načrt premišljen, predsednik republike Bolsonaro pa je bil z njim seznanjem in se je z njim strinjal. Za ministra Alexandreja de Moraesa so načrtovali uporabo strelnega orožja, Luiza Inácia Lule da Silve pa so se želeli znebiti s strupom«.

Primer bo zdaj obravnavalo vrhovno sodišče, sodniki pa naj bi o usodi Bolsonara in njegovih domnevnih sostorilcih odločali v prvi polovici letošnjega leta.