Literarni velikan je postal v zrelih letih

Večina pisateljev nikoli ne zaslovi. V slavni manjšini pa nekaterim uspe prej, drugim pozneje. Ameriški pisatelj Cormac McCarthy, ki je umrl v torek star 89 let, je gotovo spadal v drugo kategorijo. Do leta 1992, ko je dopolnil že skoraj 60 let, je namreč zanj vedel le malokdo. Nobenega od njegovih del do takrat v trdi vezavi niso prodali v več kot 5000 izvodih in tisti redki, ki so vedeli zanj, so ga imenovali najboljši neznani romanopisec v Ameriki. Danes velja za enega velikanov ameriške literature.

Njegovih 12 nasilja polnih romanov, pet scenarijev, dve gledališki besedili in nekaj kratkih zgodb večinoma sodi v žanr vesternov in poapokaliptične literature. Na začetku pisateljske poti je sicer kazalo, da mu bo uspelo hitro, saj je njegov prvenec iz leta 1965 The Orchard Keeper dobil nagrado za najboljši prvenec fundacije Nobelovega nagrajenca za književnost Williama Faulknerja.

FOTO: Stephen Lovekin/Afp

A se ni izšlo po pričakovanjih. V naslednjih desetletjih je McCarthy z družino – v treh propadlih zakonih je dobil dva otroka – večkrat živel v popolni revščini, menda celo v kočah brez gretja in vode. Njegove knjige so bile bolj ali manj neuspešne, k temu pa je precej pripomogel sam, saj ni hotel predavati ali dajati intervjujev. Tudi knjiga Krvavi poldnevnik (Blood Meridian, 1985) o skupini lovcev na glave ob meji med Teksasom in Mehiko, ki morijo Indijance za njihove skalpe, ob izidu ni dosegla večjega uspeha, čeprav danes velja za enega temeljnih ameriških romanov.

Zaslovel je z naslednjim, šestim romanom Vsi lepi konji (All the Pretty Horses, 1992), po katerem so leta 2000 posneli tudi film, ki pa je bil kljub zvezdniški zasedbi neuspešen. Vendar je takrat pisateljska kariera McCarthyja že dolgo letela, njegova dela pa so se prebila na sezname uspešnic. Njegov morda najbolj znan roman je Ni dežele za starce (No Country for Old Men, 2005), po katerem so dve leti pozneje posneli istoimensko kritiško in finančno filmsko uspešnico. Film je osvojil štiri oskarje, tudi za najboljši film, režijo ter prirejeni scenarij, ki pa ga je dobil režisersko-scenaristični dvojec bratov Cohen, ne McCarthy.

Poleg nenaklonjenosti javnemu nastopanju je bil pisatelj znan tudi po tem, da je bil od srede 70. let abstinent, da je vse pisal na pisalni stroj in ni uporabljal računalnika. V življenju je McCarthy uporabljal samo dva pisalna stroja. Ko mu je njegov muzejski olivetti leta 2009 po približno petih milijonih napisanih besed odrekel pokorščino, so ga na dražbi prodali za več kot 334.000 današnjih evrov. Potem je za drobiž kupil enakega in nanj pisal do konca, saj sta lani izšla njegova zadnja romana, torej kar šestina njegovega romanesknega opusa.