Like rad potisne do točke, ko kot ljudje propadejo

Švedski režiser Ruben Östlund, ki rad ironizira elito – za svoji črni komediji Kvadrat in Trikotnik žalosti je prejel zlato palmo v Cannesu –, se v novem filmu Sistem zabave, ki ga bo začel snemati jeseni, ne ukvarja več s pozlačenim svetom bogatašev. O vsebini je govoril v pogovoru za revijo L'Espresso.

Na letalu v ekonomskem razredu se med dolgim poletom pokvari sistem za uporabo digitalnih naprav. Potniki zaradi nenadnega izpada elektrike postanejo zmedeni, so v stresu in nemirni. Glavna zvezda osrednjega prizora je otrok, ki svojega starejšega brata vpraša, ali lahko dobi ipad. Imajo le eno tablico z baterijo, mama pa mu reče, naj počaka in se sprijazni z dolgčasom ter ostane pri miru. Gre za prizor na robu živčnega zloma.

Na vprašanje, kako se mu je porodila zamisel za film, je Östlund odgovoril, da izvira iz psihološke raziskave, na katero je naletel in so jo izvedli med skupino ljudi, ki so jih prosili, naj za kratek čas, od šest do petnajst minut, ostanejo v sobi in ničesar ne počnejo. Udeleženci so to doživljali kot mučenje. Znanstveniki so dodali še en parameter: tisti, ki so želeli, so lahko pritisnili na gumb in si dali električni šok, ki ni bil škodljiv, vendar zelo boleč. Dve tretjini moških in ena tretjina žensk se je odločila pritisniti na gumb. »Ne maramo biti sami s svojimi mislimi,« so priznali.

Ponavljajoč se motiv krhkih in protislovnih likov

V njegovih filmih se ponavlja motiv, da so moški liki krhki, protislovni; kakršen je, denimo, trgovec z umetninami v filmu Kvadrat ali lik v filmu Višja sila. Kot da jih želi režiser kaznovati za šibkost. »Običajne like rad potisnem do točke, ko kot ljudje propadejo, mislim, da je neuspeh veliko zanimivejši kot uspeh. Nimam junakov in nihče na koncu filma ne ohrani dostojanstva. Ne morem si zamisliti ničesar bolj dolgočasnega od lika, ki vedno ravna pravilno.«

Spregovoril je tudi o švedski družbi, ki je postala izrazito individualistična. »Rodil sem se v sedemdesetih letih, odraščal sem v socialdemokratski družbi, edino, kar smo gledali po televiziji, je bil Beverly Hills. Skratka, popolna prevlada anglosaške in ameriške kulture. Zdaj lahko vidite učinek: oblikovala nas je industrija zabave,« je prepričan. Dotaknil se je še domače politike, kljub tradiciji skandinavske socialne demokracije so močno napredovale skrajno desne stranke. Od česa je to odvisno? »Obstajajo cikli. A najbolj očitna razlaga je, da delavci čutijo, da levici ni več mar zanje, ker zanemarja družbene razrede in daje prednost politiki identitete.«