V nadaljevanju preberite:

Morda je nabor družbenih topik v filmu Trikotnik žalosti nekoliko preobširen, saj so številne teme zgolj nakazane in tako nekatere izgubijo svoj udarni naboj, vendar je očitno Ruben Östlund skušal ob posameznih situacijah orisati tudi celovito družbeno atmosfero, ki je danes zares v veliki meri paradoksalna. Prevladuje skoraj popolna igra videzov, javne deklaracije, ki sledijo modnim trendom in normativom »prebujenosti«, so praviloma v popolnem nasprotju z intimnim prepričanjem protagonistov, javna manifestacija izpolnjevanja teh norm pa je zato odsev povsem artificialne poze.