Kultura je naga

Kultura nima drugega kot golo rit, v Franciji prav tako. Igralka Corinne Masiero je sredi marca na 46. podelitvi filmskih cezarjev pokazala svoje ne več mlado telo ter sprožila plaz seksističnega ogorčenja, celo zmerjanja, po drugi strani pa tudi odobravanja.

Njeno protestno dejanje – opozorila je na težke okoliščine, v katerih so se zaradi covida-19 in zaprtja kulturnih ustanov znašli kulturniki – ne neha odmevati. Kako tudi bi, ko pa so se konservativni Republikanci odločili, da jo bodo zaradi »spolnega ekshibicio­nizma« postavili pred sodišče. Njeno v resnici preprosto (politično) dejanje Francozi že ves čas secirajo na vse načine, o njem sociološko teoretizirajo, paternalistično filozofirajo, patriarhalno moralizirajo in preizprašujejo skozi estetiko – kajti 57-letna igralka, ki jo pri nas poznamo kot Načelnico Marleau, je pokazala svoje precej uvele predele, v času, v katerem živimo, pa so sprejemljive samo čvrste mlade zadnjice, že nekoliko postarane so lahko le moške. Pred šestimi leti se je protestno gol javno in pred ministrico za kulturo postavil gledališčnik Sébastien Thiéry, a ni povzročil kolektivnega viharja ...

Sporočilo Corinne Masiero, ki je za povrhu pokazala okrvavljeno telo – ženske večino življenja krvavijo, mar ne? –, je bilo jasno: kultura je v stiski, revščina pa je lahko tudi menstrualna ... Pobudo Republikancev, ki bi igralko za leto dni pahnili za zapahe in oglobili do 15.000 evrov, je pariški državni tožilec Rémy Heitz v imenu svobode govora zavrnil.