Issey Miyake: Smrt princa plisiranja

Zaradi raka na jetrih je v 84. letu starosti umrl kultni japonski modni oblikovalec Issey Miyake. V svet visoke in nosljive mode se je za vedno zapisal po zaslugi inovativnih tehnik plisiranja, kreiranju oblačil, ki se ne mečkajo, ter izdelavi kar stotih enakih črnih pulijev za svojega prijatelja in ustanovitelja računalniškega giganta Apple Steva Jobsa, ker je bil ta z njimi obseden.

V Hirošimi rojeni Issey je bil star sedem let, ko so Američani med drugo svetovno vojno na njegovo mesto vrgli atomsko bombo; takrat je bil v šolski učilnici. O tem dogodku nikoli ni želel podrobno javno razpravljati. Leta 2009 je za New York Times zapisal le, da vedno, ko zapre oči, še vedno vidi stvari, ki jih ne bi smel izkusiti nihče – kako so želeli ljudje obupano pobegniti, njegova mama pa je zaradi radiacije po treh letih umrla.

Usodno branje sestrinih revij

Od narodne in osebne tragedije dalje si je postavil cilj, da bo počel le stvari, ki prinašajo lepoto in veselje. Kot otrok si je sicer najprej želel postati plesalec ali športnik, a ga je branje sestrinih modnih revij popeljalo na drugo pot. Po študiju grafičnega oblikovanja v Tokiu se je preselil v Pariz, kjer je delal pri Hubertu de Givenchyju prav času, ko je ta oblačil slovito Audrey Hepburn.

Ena od tipičnih kreacij iz 90. let prejšnjega stoletja. FOTO: Patrick Kovarik/AFP

Odmevni študentski protesti leta 1968 so ga navdihnili za snovanje bolj dostopnih izdelkov za vse, ne le bogataše. Leta 1970 je v New Yorku ustanovil svoj prvi studio za oblikovanje in leto pozneje je luč dneva ugledala njegova prva kolekcija; od takrat dalje so bile njegove kreacije redno predstavljene na pariškem modnem sejmu.

Od origamija do svobode telesa

Miyake je mojstrsko združeval umetnost in uporabnost; v skladu s svojo kulturo je stavil tudi na podobe origamija, a je hkrati vedno strmel k dizajnu, ki ga ni mogoče opredeliti s pridevnikoma vzhodno ali zahodno. Sledil je filozofiji svobode telesa, do hitro spreminjajočih se modnih smernic pa je gojil ciničen odnos.

Hkrati se je zavzemal za kakovost oblačil, ki jih je mogoče nositi vrsto let. Ob smrti je bilo njegovo premoženje vredno 85 milijonov dolarjev. Kdo jih bo podedoval, če sploh, za zdaj ni znano, saj je že za časa življenja zasebnost skrbno čuval zase. Tudi poslednje slovo od tako imenovanega japonskega princa plisiranja je na njegovo željo potekalo v strogo zasebnem krogu brez javnega obreda.