Grčija v zameno za vrnitev kipov s Partenona ponudila »velike dragocenosti«

Grška ministrica za kulturo Lina Mendoni se je po poročanju Guardiana zavezala, da bo, če bodo Elginovi marmorji, kot jim pravijo Angleži, naposled vrnjeni v Atene, »zapolnila praznino« v Britanskem muzeju. Ob tem je dejala, da je Grčija pripravljena odstopiti nekaj svojih največjih zakladov, »ki bodo privlačni za množice«, s tem pa nakazala, kako daleč je država v bitki za vrnitev omenjenih artefaktov pripravljena iti. »Naše stališče je jasno. Če se bodo skulpture vrnile v Atene, je Grčija pripravljena organizirati razstave pomembnih starin, ki bi zapolnile praznino,« je dejala.

Spomnimo, da je 75 metrov friza s Partenona, 15 metop in 17 skulptur iz Grčije v zgodnjem 19. stoletju odnesel lord Elginski, britanski ambasador v otomanskem imperiju, ki je tedaj vladal Grčiji, grški premier Kiriakos Micotakis pa je še pred mesecem dni opozoril, da pogajanja o vrnitvi kipov ne potekajo dovolj hitro. »V pogajanjih nismo dosegli napredka, kakršnega bi si želel,« je  novembra dejal za BBC.

»Potrpežljiv človek sem. Čakamo že več sto let in ne bomo odstopili od svojih zahtev. Naše stališče je, da artefakti spadajo v Grčijo, od koder so bili bolj ali manj ukradeni,« je dodal, ob tem pa položaj primerjal s tem, da bi »Mono Lizo prerezali na pol, nato pa polovico shranili v Louvre in polovico v Britanski muzej. Mislite, da bi ljudje tako lahko cenili lepoto umetnine?« Poudaril je še, da  ne gre za vprašanje lastništva, temveč za ponovno združitev kipov v Atenah.

Po petnajstih letih dogovarjanj dedičem vrnili sliko Renoirja

Britansko stališče ostaja enako, namreč, da so bili kipi leta 1816 od obubožanega lorda Elginskega kupljeni po takrat veljavnih zakonih in da pripadajo Veliki Britaniji. Premier Rishi Sunak je spomladi odločno zatrdil, da ne bodo spreminjali zakona, kar pa bi bilo nujno, če bi Britanski muzej kipe hotel vrniti Grčiji.

Toda zdi se, da se pogajanja naposled premikajo proti skupnemu cilju, saj tako britanska kot grška stran zdaj razmišljata o partnerstvu, ki bi lahko prineslo rešitev, »koristno za obe strani«. George Osborne, predsednik Britanskega muzeja, je oktobra članom parlamentarnega odbora za kulturo, medije in šport dejal, da nameravajo skleniti »ustrezno partnerstvo, ki bi pomenilo, da bi artefakti, ki morda še nikoli niso zapustili Grčije in zagotovo še nikoli niso bili videni, prišli sem, predmeti, artefakti iz Partenonske zbirke pa bi lahko potovali v Grčijo«.

Na vprašanje Guardiana, ali je Britanski muzej zahteval točno določena dela, je ministrica Lina Mendoni, po izobrazbi klasična arheologinja, poudarila, da se razprava ni dotikala posameznih artefaktov, da pa »bi morali biti vsak sporazum in vse podrobnosti v skladu z grško zakonodajo o kulturni dediščini«.