Druga ženska in prva temnopolta na vrhu Harvarda

Ko delajo takšne in drugačne lestvice najboljših univerz na svetu, je vedno pri vrhu, po navadi čisto na vrhu, univerza Harvard iz mesta Cambridge v bližini Bostona v severovzhodni ameriški zvezni državi Massachusetts. Gre za ne samo za ameriške razmere starodavno izobraževalno institucijo, saj so jo ustanovili leta 1636, torej takrat, ko je bil del Amerike, ki mu danes pravijo Nova Anglija, pod oblastjo stare Anglije. Ne Velike Britanije, saj je ta nastala komaj leta 1707.

Morda torej ni popolno naključje, da je univerzo s koreninami iz časov, ko so ženske spadale v kuhinjo in cerkev, temnopolti pa so bili tudi v Massachusettsu večinoma sužnji, samo enkrat do zdaj vodila ženska in nikoli temnopolti. Do letošnjega poletja, ko so med približno 600 kandidati za predsednika Harvarda izbrali hči priseljencev s Haitija Claudine Gay. Da gre za velik dogodek, je na ceremoniji ob začetku novega akademskega leta, ko so jo uradno ustoličili na vrhu prestižne univerze, ugotavljala tudi sama. »Naše zgodbe so povezane z dolgo zgodovino izključevanja te institucije in z dolgim odporom, da bi ga presegli. Zaradi poguma tistih, ki so si drznili ustvarjati drugačno prihodnost, lahko stojim danes na tem odru in povem: Sem Claudine Gay in sem predsednica Univerze Harvard,« je dejala 53-letna politologinja.

Ena od temnopoltih študentk je za uradno glasilo univerze Harvard Gazette povedala: »Zame kot temnopolto je neverjetno videti nekoga, ki mi je podoben in prihaja iz podobnega okolja, da je toliko dosegel.« V nasprotju z večino študentov na tej univerzi z vrtoglavo šolnino Gayjeva namreč prihaja iz družine s precej povprečnimi dohodki.

Že dejstvo, da sta se njen oče in mati v Združene države Amerike priselila iz najrevnejše države na zahodni polobli, pove, da niso živeli v razkošju. Oba starša sta študirala v ZDA, mati zdravstveno nego, oče inženirstvo, in sta se spoznala v študijskih letih. Poleg rodnega New Yorka je Claudine Gay velik del otroštva preživela v Saudski Arabiji, kjer je bil oče zaposlen kot vojaški inženirec, mati pa je bila medicinska sestra. Kljub nespektakularnemu družinskemu denarnemu položaju je končala zasebno internatsko šolo v ameriški zvezni državi New Hampshire, potem pa se je vpisala na eno najprestižnejših ameriških univerz Stanford v Kaliforniji. Očitno so tam ugotovili, da ima mlada Claudine velik potencial, zato so ji kot nekaterim nadarjenim mladostnikom omogočili šolanje brez plačevanja dih jemajočih stroškov šolanja.

Iz ekonomije je diplomirala leta 1992, zaposlila pa se je kot predavateljica na Stanfordu. Vmes je leta 1998 doktorirala iz politologije na Harvardu in na Stanfordu leta 2000 postala izredna profesorica politologije. Čeprav je imela uspešno kariero, je Kalifornija očitno ni zadovoljevala, saj jo je leta 2006 v svoje profesorske vrste zvabil Harvard. Tam je predavala politologijo in tudi afroameriške študije. Od leta 2018 je bila dekanja največjega dela Harvarda, fakultete za umetnost in znanost. Dramatično je izboljšala njeno poslovanje, saj je izgubo 15,8 milijona dolarjev (14,9 milijona evrov) v letu 2020 spremenila v 51 milijonov dolarjev (48 milijonov evrov) dobička leta 2021. Tudi zato je bil najbrž postopek izbire novega predsednika, se pravi predsednice, eden najkrajših v skoraj 390-letni zgodovini univerze.