Botra, ki stoji za umetno inteligenco

Polemike o nevarnosti umetne inteligence so vse ostrejše, pri čemer do nje niso vsi skeptični. Med temi je Fei Fei Li, profesorica računalništva na ameriški univerzi Stanford in direktorica tamkajšnjega centra za umetno inteligenco. Velja za neformalno botro razvoja umetne inteligence in sodi med peščico znanstvenikov, ki so omogočili njen nesluteni razvoj.

V ZDA se je iz Kitajske preselila s starši, ko ji je bilo petnajst let, kljub velikim finančnim težavam ji je uspelo končati študij računalništva, s svojim znanjem in predvsem strastjo do raziskovanja pa se je profilirala kot ena vodilnih strokovnjakinj na področju umetne inteligence. Na to gleda z optimizmom, po njenem prepričanju je treba ljudi predvsem izobraziti o njenem pomenu in jo ustrezno regulirati, v tem primeru si lahko obetamo velike koristi za človeštvo.

Svoj pogled je predstavila v izjemno obsežni knjigi Svetovi, ki jih vidim (The Worlds I See), v kateri predstavlja historiat raziskovanja umetne inteligence ter njen potencial za prihodnji razvoj. Prepričana je, da so lahko prednosti teh orodij izjemne, saj ponujajo priložnosti za novo in drugačno pomoč ljudem.

Prednosti, ki se obetajo

Kot je poudarila v nedavnem intervjuju, so strahovi pred umetno inteligenco bolj ali manj odveč. »Ljudje smo zelo kompleksna bitja. Ne definira nas zgolj nabor podatkov ali algoritmov, temveč tudi in predvsem naša volja in naša čustva. Zato moramo biti bolj samozavestni in se ne smemo prepustiti iracionalnim strahovom, ki so povezani s sodobno tehnologijo.«

Dejala je, da je umetna inteligenca pač novo področje, njen razvoj je veliko hitrejši kot podrobna in razumljiva razlaga, zato so ljudje nezaupljivi, ne nazadnje je trajalo kar nekaj časa, preden so razumeli, recimo, elektriko. Poleg tega v javnosti prevladujejo skeptični glasovi in opozarjanje na najrazličnejše nevarnosti, medtem ko velike prednosti, ki se obetajo, predvsem v medicini ali kmetijstvu, ostajajo v ozadju.

Navaja tudi konkretne primere. Recimo grožnjo, da bi chatgpt nadomestil takšne in drugačne pisce. Enostaven preizkus pokaže, da se novinarski ali bolj strokoven zapis v petindevetdesetih odstotkih razlikuje, če ga napiše človek ali pa če nalogo zaupamo umetni inteligenci. Seveda je tudi sama napisala svojo knjigo brez pomoči tehnologije; naj je ta na videz še tako spretna, človeških sposobnosti nikakor ne more nadomestiti. Sploh ko je treba na poljuden način razložiti precej zapletene probleme, prav to pa zdaj pri preseganju nezaupanja do umetne inteligence po njenem mnenju najbolj potrebujemo.