Bivši gverilec bi rad postal predsednik

V Kolumbiji so imeli v nedeljo volitve v oba domova parlamenta, zgornji ali senat in spodnji, predstavniški dom. Na njih naj bi po še neuradnih podatkih največ glasov dobila povezava levičarskih, naprednih in domorodskih strank ter gibanj Zgodovinsko zavezništvo (PHxC).

Poleg teh volitev so tri največja zavezništva, ob PHxC še povezava sredinskih in levosredinskih strank ter koalicija desnih in desnosredinskih strank, volivce povprašala tudi, koga od njihovih kandidatov bi si želeli videti na predsedniških volitvah 29. maja. Med kandidati PHxC je največ glasov dobil 61-letni Gustavo Francisco Petro Urrego. Nekdanji gverilec je tako postal prvi levičarski kandidat, ki ima dejansko možnost postati predsednik Kolumbije.

Že v najstniških letih se je Gustavo Petro pridružil levičarskemu nacionalističnemu Gibanju 14. april (M-19), ki je izvajalo številne teroristične akcije po Kolumbiji. Najbolj odmevna je bila zasedba vrhovnega sodišča v glavnem mestu Bogoti novembra 1985. Gverilci so takrat ugrabili približno 300 zaposlenih in se zabarikadirali v stavbo. Zahtevali so pogajanja in sojenje predsedniku države Belisariu Betancurju, ta pa je nanje poslal vojsko. Med napadom je umrlo 54 zaposlenih, med njimi 12 vrhovnih sodnikov, 11 vojakov in 33 od 35 gverilcev. Po nekaterih domnevah je akcijo financiral zloglasni medellínski kartel pod vodstvom Pabla Escobarja, v tistem času globalnega kralja kokaina, saj je v požaru po napadu zgorelo veliko zanje obremenilne dokumentacije. Vendar je M-19 takšne domneve vedno zanikalo, kot neumnost jih je vedno zavračal tudi Petro.

V zasedbi vrhovnega sodišča Petro ni sodeloval. So ga pa istega leta obsodili na leto in pol zapora zaradi posesti neprijavljenega orožja, čeprav resnici na ljubo ni bil nikoli posebno pomemben član skupine. Ko se je M-19 razorožilo in se preoblikovalo v politično stranko, je v politiko stopil tudi diplomirani ekonomist Petro. Trikrat so ga izvolili za poslanca v spodnjem domu parlamenta, potem je bil senator, od začetka leta 2012 do konca leta 2015 je bil župan Bogote, od leta 2018 pa je spet senator.

Za predsednika je Petro prvič kandidiral leta 2010, ko je dobil devet odstotkov glasov in je izpadel v prvem krogu. Zdaj mu raziskave kažejo veliko boljše, nekatere napovedujejo njegovo zmago. Zavzema se za splošno zdravstveno zavarovanje, javno lastništvo bank, zemljiško reformo in namesto pridobivanja energentov ter rudarjenja preusmeritev na čiste vire energije. Prvi krog predsedniških volitev – sedanji predsednik Iván Duque zaradi ustavne omejitve predsedniških mandatov na enega ne more več kandidirati – bo 29. maja. Če ne bo nihče od šestih kandidatov dobil polovice glasov, se bosta tista z največjim deležem pomerila še v drugem krogu.