Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet so ljudje

Begunka Sarah Mardini: Reševanje človeških življenj ne more biti zločin

Na Lezbosu se začenja sodni proces proti 24 humanitarcem, ki so pomagali beguncem.
Ker je pomagala drugim, bi jo grške oblasti rade spravile za zapahe. FOTO: Wikipedia
Ker je pomagala drugim, bi jo grške oblasti rade spravile za zapahe. FOTO: Wikipedia
U. I.
18. 11. 2021 | 10:00
18. 11. 2021 | 10:09
2:34

Danes se bo na grškem otoku Lezbos začel sodni proces proti 24 humanitarnim aktivistom, ki so pred tremi leti pomagali beguncem, da so se prebili v Grčijo. Obtoženi so celo vohunstva in sodelovanja v kriminalni združbi.

Med njimi je tudi sirska begunka Sarah Mardini, katere osupljivo zgodbo je javnost spoznala že pred časom. Grozi ji pet let zapora, a bo sojenje potekalo v odsotnosti. Potem ko je leta 2018 v priporu preživela dobre tri mesece, so jo decembra tistega leta pogojno izpustili, in takoj je zapustila državo. Vsem 24 ljudem bodo sodili zaradi domnevnega članstva v Mednarodnem centru za odziv v sili (Erci), neprofitni skupini za iskanje in reševanje, ki je med letoma 2016 in 2018 v grških vodah in na Lezbosu reševala begunce.

Šestindvajsetletna Sirka Sarah Mardini je na lastni koži občutila begunsko tragedijo. Leta 2015 je zaradi vojne zapustila domovino ter se na čolnu z mlajšo sestro Jusro in drugimi begunci iz Turčije odpravila proti Grčiji. Ko se je motor na prepolnem čolnu pokvaril, se je njihova kalvarija stopnjevala in dekleti sta plavali ob čolnu, dokler se niso rešili na obalo Lezbosa. Za svoje junaško dejanje sta bili večkrat nagrajeni.

Ko je Sarah Mardini v Nemčiji dobila status begunke, se je v želji, da bi pomagala drugim, čez eno leto vrnila na Lezbos, se kot prostovoljka pridružila nevladni organizaciji in sodelovala pri reševanjih iz vode. Po dveh letih se je nameravala vrniti v Berlin, toda na letališču so jo aretirali, sledila je obtožba, da je tihotapila ljudi, vohunila, prala denar in delala za kriminalno organizacijo. Sarah Mardini je to odločno zanikala in pred nekaj dnevi izjavila: »Reševanje človeških življenj ne more biti zločin.«

Njena sestra Jusra je ubrala drugo pot. Uvrstila se je v reprezentanco beguncev na poletnih olimpijskih igrah leta 2016 in 2020, zdaj pa je ambasadorka dobre volje Združenih narodov. V evropskem parlamentu so sojenje označili za »trenutno najobsežnejši primer kriminalizacije solidarnosti v Evropi«.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine