
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Za tiste, ki smo odraščali med dolgo potjo Nelsona Mandele do svobode in smo bili navajeni vsakodnevnih poročil z naslovi kot Obsojeni afriški voditelj nič bliže prostosti ali Najslavnejši zapornik s svobodo ne trguje, bo Južna Afrika vedno Mandelova dežela. A tudi druge, mlajše, že pristanek na letališču v Cape Townu opomni, da je v deželi »mavričnih ljudi, spravljenih s svetom in s seboj«, kot je v govoru na inavguraciji leta 1994 razglasil prvi predsednik postapartheidske Južne Afrike. Želja afriškega nobelovca, ki je spremenil tako svojo deželo kot ves svet, pa se ni povsem uresničila, pravijo domačini.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji