V leseni kadi in z zajtrkom iz košare

Povsem skrita v objemu smrekovega gozda sta glamping in hotel Ribno. Čeprav sta le streljaj oddaljena od središča Bleda, nimamo niti najmanjšega občutka, da smo tako blizu slovenskega turističnega bisera, kjer se je vsaj poleti in še pred koronavirusom trlo obiskovalcev. Že dolgo ni več dvoma, da bo letos podoba Bleda, ki je temeljil na gostih iz tujine, spremenjena.



»Če ne bi imeli glampinga, ki je letos pravi turistični hit, bi res tenko piskali, saj se je hotelski turizem povsem ustavil,« je razmišljal Matija Blažič, direktor in lastnik družinskega hotela in glampinga Ribno. Z ženo Katarino sta pred tremi leti hotel v postopku prisilne poravnave kupila od propadle Sportine in iz igralniških voda, kjer sta prej službovala, zašla še v turistične. Niti v najhujših morah pa si nista predstavljala, da bosta po nadpovprečno dobrih mesecih tako rekoč čez noč ostala brez gostov. A ju, kot je dodal Matija Blažič, zdaj rešuje osem glampingov.

Ležerno namakanje

Kakor gobe so med drevesi posejane lesene hiške s svojimi malimi terasami, vsaka pa ima – roko na srce, to je res največja dodana vrednost – še leseno kad, kjer je temperatura vode zaradi premišljenega sistema dogrevanja skozi vse leto med 34 in 39 stopinjami Celzija. Zato obiskovalca kar vleče v ležerno namakanje v topli vodi sredi gozda, kjer je tako spokojno, da se sliši le kakšno čivkanje ptičev in pretok bližnje Save Dolinke. Ker so hiške izolirane in ogrevane, je bivanje v njih mogoče vse leto.
Čeprav je kopalnica ločena od hišk, je zasebnost zagotovljena, saj ima vsaka svojo ločeno kopalnico s straniščem, skupen pa je prostor za savnanje.

Kot se za kampiranje spodobi, se prehranjuje zunaj, v naravi. Gostje si lahko izberejo uro, ko jim osebje pred hiško dostavi košarico s svežim zajtrkom.



Matija in Katarina Blažič imata smele načrte za prihodnost. »Imamo že izdelan projekt za 18 novih glamping hišk, ki bodo še udobnejše, saj bo imela vsaka svojo kopalnico in savno,« je povedal sogovornik, a ga je prekinila 12-letna hči in ga takoj popravila, da je najprej govoril o 22 ali 20 hiškah. Glede na povpraševanje in zanimanje za glamping predvsem med tujimi gosti bi bila številka res lahko še večja, a za zdaj so se ustavili pri 18.

Zeleno razmišljanje in vedenje

Glamping sledi predhodniku, ki je bil prvi Zero Waste Hotel v Sloveniji. Ločevanje odpadkov je tako v hotelu kot v glampingu strogo, odstopanja ni. »S tem želimo tako svet kot Slovenijo, ki nam je zelo pri srcu, ohraniti zelena,« sta razmišljala Katarina in Matija Blažič. Ta je še dodal, da uspešno ločijo kar 94 odstotkov vseh odpadkov, ki jih tudi striktno tehtajo in pregledajo.
Ko se poglobijo v odvržene mešane komunalne odpadke, ugotovijo, da gostje mogoče za kakšno reč niti ne vedo, da jo je mogoče ponovno uporabiti oziroma reciklirati, zato je uspešnost ločevanja še mnogo večja. Smeti, ki ne bi zakrožile v obliki uporabnega izdelka nazaj v naše življenje, skoraj ni.



Zeleno razmišljanje se začne že pri zabojnikih za smeti. Ti niso plastični, ampak vsi leseni. To niti še ne bi bila takšna posebnost, če ne bi vsi nastali pod spretnimi prsti Matije Blažiča, kakor tudi ves leseni del v hotelu, ki ga lastnika po korakih obnavljata. Tako počasi izgublja tisti nekdanji socialistični pridih in postaja sodoben hotel, kjer je les glavni element.

Že zunanjost je ob sodobni tehnologiji povsem spremenila podobo. Leseni temni del, prebarvan z nekdanjim »sandolinom«, so s postopkom peskanja osvežili in mu vdihnili povsem drugo noto.

Sam svoj mojster

Matija Blažič si je omislil celo svojo mizarsko delavnico, kjer nastajajo vsi leseni deli – od miz, okvirjev za slike, dekoracijskih dodatkov – za hotel in luksuzne hiške. »Za prav vsak lesen kos vem, od kod je prišel les, razen za neki opažni del,« je dejal in priznal, da je epidemija novega koronavirusa lahko tudi priložnost, da se zaradi pomanjkanja gostov uredijo in obnovijo določene stvari, ki bi jih ob gneči v hotelu teže postorili.



Ker je dežela na sončni strani Alp tudi med tujci znana kot pravi kolesarski raj, so to priložnost izkoristili in se uvrstili v verigo tako imenovanih hotelov​ Mountain Bike Holidays. A to ne pomeni le koristi, ampak je tudi velika obveznost. Izpolnjeni morajo biti namreč strogi kriteriji, predvsem kolesarskih storitev, ki jih hotel ponuja. Prav tako morajo zagotavljati organizirane kolesarske ture.

Možnosti, kam na potep ob vrtenju pedalov po Bledu in okolici, je res veliko. Če si jih želite še razširiti, pa bo Bohinj tudi pravšnja izbira, le glavno cesto do tja, če se le da, izpustite, saj ta kolesarjem res ni prijazna.