Grenlandija, največji otok na svetu, je med zaznamki številnih turističnih sladokuscev, težko pa bi rekli, da je to cilj, ki bi pritegnil množice ležernih turistov. Čeprav je na tem danskem avtonomnem ozemlju daleč na severu med Arktičnim in Atlantskim oceanom turizem dokaj mlada panoga, se tudi tam število obiskovalcev povečuje. Navsezadnje pridobiva prepoznavnost in priljubljenost zaradi izjav in geostrateških teženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Večja pozornost ima lahko pozitivne in negativne učinke, je pred nedavnim za turistični portal Skift izjavila izvršna direktorica organizacije Visit Greenland Anne Nivíka Grødem. »Po eni strani se povečuje prepoznavnost Grenlandije po vsem svetu,« je dejala. Visit Greenland je z večjo medijsko pozornostjo zaznal tudi večje zanimanje za njene digitalne platforme. »Po drugi pa je večje tudi tveganje za netočne prikaze dežele.«

Predstavniki turistične organizacije se, kot je dodala, v politične razprave ne spuščajo, marveč so osredotočeni na to, da je Grenladija opisana kot privlačen turistični cilj z »edinstveno izkušnjo kulture in narave«. Otok s površino dobra dva milijona kvadratnih kilometrov in 56.700 prebivalci, večinoma Inuiti, privlači turiste predvsem zaradi edinstvene pokrajine, severnega sija, opazovanja kitov, svojstvenih lokacij, kot je arboretum Narsarsuaq, in tipičnih naselij z ličnimi rdečimi in rumenimi hišami, ki na idiličnih fotografijah kukajo izpod debele snežne odeje.

Več kot 80 odstotkov otoka pokriva led

Nedotaknjena narava in prostrane neposeljene površine (več kot 80 odstotkov otoka pokriva led) sta prav gotovo glavna turistična aduta, ki obljubljata doživetja, kakršnih je le malo na svetu. Ledene gore v velikosti nebotičnikov in ledenike, ki postajajo priljubljeni tudi zaradi vse bolj očitnih posledic globalnega segrevanja, si je tam mogoče ogledati kar s čolnom ali kajakom.

Ena takih najbolj znanih točk za čudenje nad mogočnimi ledenimi strukturami je fjord Ilulissat, ki je od leta 2004 zaradi naravnih lepot in inuitske tradicije zapisan med Unescovo svetovno naravno in kulturno dediščino. Arktična znamenitost leži 250 kilometrov severno od polarnega kroga in poteka 40 kilometrov zahodno od grenlandskega ledenega pokrova do zaliva Disko, kjer vladajo drugi velikani – kiti. Toda opazovanje teh veličastnih živali pogosto pride z opozorilom, ki marsikoga preseneti: tam kite tudi jedo.

Poleti je povprečna temperatura 5,6 stopinje Celzija, pozimi pa lahko na severu pade do minus 18 stopinj. Približno 80 odstotkov države pokriva led. FOTO: Odd Andersen/AFP

Zaradi minimalnega svetlobnega in drugega onesnaževanja je Grenlandija kraj, kjer je mogoče doživeti ene najtemnejših noči na planetu in po drugi strani najjasnejše dneve. Zaradi severne lege in dolgih, temnih zim je to hkrati ena najboljših lokacij na svetu za občudovanje polarnega sija. Turistična organizacija med doživetji navaja tudi opazovanje živali, ledni ribolov, vožnjo s pasjo vprego, ki je menda priljubljena zabava tako za obiskovalce kot za domačine. Priljubljene so vse mogoče oblike smučanja (turno, s helikopterjem, tek na smučeh ...), prav tako deskanje na snegu, krpljanje, pohodništvo, ledno plezanje in alpinizem ter kulturna doživetja, med katere sodi srečanje z domačini.

Danska se pripravlja na vojaško obrambo Grenlandije pred morebitnim napadom ZDA

Pri njih je mogoče izvedeti tudi, kaj pomeni videti svet z očmi Grenlandcev – skozi najstarejša sončna očala na svetu. Očala z ozkimi špranjami, s katerimi so si prebivalci že davno ščitili vid na prostranstvih, pokritih z bleščečim snegom, so za današnjega človeka posodobili v očala, ki ga varujejo pred številnimi tehnološkimi motnjami in mu pomagajo osredotočiti se na sedanjost. Miselnost ljudi odraža tudi izraz ajunngilaq, nekakšni grenlandski hakuna matata, torej »ne skrbi« ali »vse bo v redu«. »Zaradi nepredvidljivega in ostrega vremena se prilagajamo in sprejemamo spremembe. Namesto da bi bili razočarani, najdemo veselje v nepričakovanem in izkoristimo vsako situacijo,« razlagajo na spletni strani organizacije Visit Greenland.

Izjemno povečanje števila gostov s križark

Kot tako rekoč po vsem svetu, ki je po pandemiji doživel turistično eksplozijo, se tudi na tej odročni destinaciji povečuje število gostov. Že leto 2023 je po podatkih Visit Greenland želo rekorde. Povečalo se je predvsem število obiskovalcev s križark, prišlo jih je več kot 77.000, kar je za 65 odstotkov več kot leta 2019, za približno desetino se je povečalo število turistov, ki so prispeli z letalom, skupaj jih je bilo okoli 40.000. Porast števila gostov s križark je tudi vzrok za rekord v lanskem letu, ko je Grenlandijo obiskalo več kot 140.000 turistov.

Mednarodno letališče v bližini prestolnice Nuuk so odpri lani. FOTO: Sarah Meyssonnier/Reuters

Po podatkih za predlansko leto so tuji turisti v grenlandski proračun prispevali 250 milijonov evrov, turizem naj bi zagotavljal delovna mesta za približno tisoč ljudi. Trenutno kakšnih 90 odstotkov izvoza otoka predstavlja ribištvo (večino prihodkov zagotavlja izvoz morskih rakcev), v prihodnjih letih si vlada želi diverzificirati gospodarstvo in okrepiti predvsem turizem. Ta naj bi do leta 2035 dosegel 40 odstotkov vrednosti izvoza, je pisal portal Euronews.

Če ti ni všeč vreme, počakaj pet minut

Šele novembra lani so v bližini prestolnice Nuuk odprli mednarodno letališče; dotlej so v mestu sicer imeli letališče, vendar je bila vzletno-pristajalna steza prekratka za velike zrakoplove, zato so bili omejeni na majhna turbopropelerska in regionalna reaktivna letala. Drugo mednarodno letališče naj bi odprli v Ilulissatu do leta 2026, sledilo naj bi še novo regionalno letališče v Qaqartoqu. Redno povezavo z otokom sta imeli lani sicer dve letalski družbi, Air Greenland in Icelandair, večina letal je prispela iz Københavna. Za junij vstop na trg napovedujeta tudi letalski družbi SAS in United Airlines.

Zaveza za trajnostni turizem

Medtem ko se infrastruktura izboljšuje, še vedno primanjkuje sob in drugih objektov v največji sezoni, hkrati pa se načrti za razvoj letalskih povezav ne skladajo ravno z zavezo za trajnostni turizem, ki so jo na otoku podpisali leta 2023 in med drugim poudarja razvoj te panoge v skladu z neposrednimi koristmi za prebivalce. »Med turističnimi podjetji in organizacijami je velika želja po skupni in trajnostni usmeritvi turističnega razvoja,« pravi Anne Nivíka Grødem. »Zato me veseli, da industrija z zavezo za trajnostni razvoj turizma sama določa jasno smer.«

Lokalna skupnost v Nuuku sodeluje s predstavniki turizma pri povečanju števila hotelskih sob za 50 odstotkov do konca leta 2030, kar pomeni dodatnih 500 postelj. A ker bodo ta cilj uresničevali počasneje, kot se bo povečalo število povezav, bo vsaj v mestih Nuuk in Ilulissat kratkoročno primanjkovalo nastanitev.

Lokalna skupnost v Nuuku sodeluje s predstavniki turizma pri povečanju števila hotelskih sob. FOTO: Sarah Meyssonnier/Reuters