Turistična transverzala po dolini zelenega zlata

Fontana piv v Žalcu je burila duhove od dneva, ko so se v občini odločili, da jo bodo postavili. A imeli so jasen cilj. Spodbujali bodo odgovorno pitje, hkrati pa bo fontana tista točka, ki bo delala za druge. Da bodo obiskovalci prišli k njej in ugotovili, da je v dolini zelenega zlata toliko znamenitosti, da jim en dan ne bo dovolj. Zdaj jih k temu spodbujajo še z novo turistično transverzalo, kjer po zbranih štirih žigih na turističnih točkah na fontani dobiš hladno hišno pivo Kukec.



»Pridite na izlet v Žalec in mi vam častimo pivo,« je napisano na zemljevidu, ki ga obiskovalec dobi na eni od desetih turističnih točk in na katerem zbira žige. Čeprav ima dolina, na gosto posejana s hmeljišči, veliko ponuditi, sta pivo in hmelj v Žalcu pričakovano v središču pozornosti. Slovenija je namreč v proizvodnji hmelja med prvimi petimi državami na svetu, polovica slovenskega hmelja pa je prav iz Žalca. Slovenski hmelj je tako v vsakem dvanajstem popitem vrčku piva na svetu.

Zdravilne lastnosti hmelja so ljudje poznali tisočletja, pomaga pri odvajanju vode in ima pomirjevalni učinek. Prvi hmelj, ki so ga na območju današnje Slovenije pridelovali za pivo, je rastel že v 11. stoletju. Tradicija hmeljarstva in pivovarstva pa v Spodnji Savinjski dolini živi od leta 1876. O zgodovini pridelave in obdelave hmelja ter načinu življenja, ki ga ta prinaša, so vse zbrali v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu.



Zdi se povsem logično, da je muzej v prostorih nekdanje sušilnice hmelja. Zbirko so zasnovali z družinami, ki so od nekdaj povezane s hmeljem, pomagali so si z njihovo dokumentacijo, fotografijami, spomini … Otroke (tudi tiste malo večje) bo v muzeju verjetno najbolj navdušilo virtualno doživetje zelenega zlata. Nadenete si VR-očala in že ste sredi hmeljišča. V nekaj minutah ne spoznate le celotne zgodovine hmelja, ampak ste del nje.
 

Zgodovina in kultura

Žalec seveda ni le pivo in hmelj. V bližnjem Šempetru se skriva rimska nekropola, kjer so na ogled grobnice Rimljanov, ki sodijo med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in tem delu Evrope. Tu so izkopali več kot 600 arheološko pomembnih predmetov in okoli sto družinskih grobnic. Najlepše so iz pohorskega marmorja s kipi tam pokopanih družin.

Poleg skoraj 2000 let starih grobnic je na ogled kar 300 metrov dolga rimska cesta, ob kateri so tlorisi grobnic in manjših grobov. Cesta je bila široka devet metrov in je bila v rimskih časih ena pomembnejših – povezovala je Oglej, Ljubljano, Celje in Ptuj. Čeprav gre za spomenik državnega pomena, ga upravlja Turistično društvo Šempeter, ki mu epidemija ni bila posebej naklonjena. Sredstev, da bi bil ta izjemni spomenik lahko ves čas na ogled, nimajo, zato arheološki park odprejo le za napovedane skupine.



Turistično transverzalo so zasnovali tako, da je za vsakogar kaj, razlaga direktor Zavoda za kulturo šport in turizem (ZKŠT) Boštjan Štrajhar: »Nekdo, ki ima rad izbrano, butično kulturo, si lahko, recimo, ogleda Savinovo hišo v središču Žalca. V prvem nadstropju je krasno opremljena spominska soba generala in skladatelja Friderika Širce - Rista Savina, spodaj imamo prenovljeno galerijo. V Savinovi galeriji so ves čas razstave.« Čeprav na drugih lokacijah ne boste dobili žiga, so vredne ogleda. Od bližnjega dvorca Novo Celje do bazilike Matere Božje v Petrovčah. Kot pišejo na ZKŠT, je prva cerkev v Petrovčah stala že konec 14. stoletja, ko so jo zgradili celjski grofje na čast »naše ljube Gospe v Petrovčah«, pred njenim oltarjem pa sta leta 1844 molila tudi cesar Ferdinand in cesarica Marija Ana.
 

Narava kliče

Žig lahko brez kakršne koli vstopnice ali plačila dobite ob ribniku Vrbje. Zavarovano območje južno od Žalca, neposredno ob Savinji, meri dobrih 13 hektarov in predstavlja v tem delu doline največjo stoječo vodo. Tu je svoje domovanje našlo več kot 170 vrst ptic. Lahko le sedite ob vodi in uživate v miru in naravi, lahko pa greste na pot. Okoli ribnika vodi trikilometrska ekološka učna pot, speljanih pa je še nekaj drugih tematskih poti, prav tako lahko pridete tudi do Savinje.

Manj znan, a nič manj zanimiv, je ribnik Steska, ki leži na robu Krajinskega parka Ponikovski kras. Ime je dobil po bližnji jami, iz katere izvira voda, ki se izteka vanj. Kot pišejo na ZKŠT, ima voda pozimi in poleti temperaturo 9 stopinj Celzija. Ob ribniku je turistična kmetija, na kateri v sezoni poskrbijo za ribje dobrote, razlaga Štrajhar: »Tu si lahko sam uloviš postrv, jo neseš domov ali ti jo tam pripravijo. Poleti je tako zasedeno, da je treba mizo rezervirati. Res je prijetno, ker je preprosto, v naravi in senci.«



Poleg manjšega ribnika, v katerem bivajo postrvi, ki so lahko hitro pečene, pa je večji ribnik namenjen športnemu ribolovu.
Del Ponikovskega krasa, dobre štiri kilometre severno od Šempetra v Savinjski dolini, je tudi jama Pekel. Kraška jama je stara več kot tri milijone let in je ena največjih urejenih jam na Štajerskem, ki so primerne za ogled. Dolga je dober kilometer, po njej je speljana lahka pot. Če vas seveda ne prestraši pogled na hudiča že ob vstopu.

Naravo je mogoče doživeti tudi na kolesu. Tu je okoli 150 kilometrov kolesarskih poti, ki so vse označene, za vse so zemljevidi, uredili so postajališča, kjer je mogoče kolo servisirati. »Res je luštno tu voziti, ker je pravzaprav po ravnini. Tisti, ki hočejo kolesariti v hrib, pa se lahko peljejo na Mrzlico ali pa v bike park Kotečnik,« predlaga Štrajhar. Prav v nedeljo organizirajo tradicionalno kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Od fontane do Vranskega in nazaj.
 

Za lačne in žejne

Žige je mogoče dobiti še v različnih gostiščih pa tudi v treh mikropivovarnah, pove Štrajhar: »Ena je v središču Žalca, druga v Petrovčah, tretja v Gotovljah. Fontana je bila spodbujevalec mikropivovarn, ki si jih lahko obiskovalci tudi ogledajo.« Največja atrakcija pa ostaja fontana s šestimi pipami. Na eni je ves čas na voljo hišno pivo Kukec, na drugi ambasadorjevo pivo. Letos sta ambasadorja Dejan Zavec in Alya, njuno pivo je zeleno Halerjevo pivo, pivo s konopljo.



Na preostalih štirih pipah piva menjavajo na tri oziroma štiri tedne. V letošnji šesti sezoni se bo na fontani predstavilo 27 kraft pivovarjev. »Imamo pivovarne iz vse Slovenije. Če smo morali v začetku prositi pivovarje, danes sami kličejo, da bi se predstavili. To je referenca,« razlaga sogovornik. Novost bo tudi senzorično ocenjevanje piva, ki ga v Sloveniji še ni bilo. V petek popoldne bo slavnostna razglasitev najboljšega po mnenju strokovnjakov Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, po mnenju novinarjev in javnosti. Zmagovalcu zagotavljajo odkup piva, ki ga bodo točili na fontani v prihodnji sezoni.

Čeprav je epidemija zelo prizadela turizem, je Štrajhar optimističen: »Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo druženje. Željni smo druženja.« V Žalcu si želijo, da bi se ljudje pri njih družili in ostali čim dlje, dodaja: »Želimo si, da bi si ogledali ta zemljevid, na katerem se zbirajo žigi, in hitro bi ugotovili, da Žalec ni le fontana. In da se vsega v enem dnevu ne da obdelati. Res je čedalje več takih, ki se odločijo, da naše konce raziskujejo več dni. Vseeno pa ostajamo tranzitno mesto. Žalec ima krasno lego, avtocesta je zraven in se ljudje radi ustavijo.«