Neomejen dostop | že od 9,99€
Danes se začenja Cela šiškarija, večdnevno dogajanje, na katerem se predstavlja ljubljanska kulturna četrt Šiška. Dogodek je nastal na pobudo Turizma Ljubljana, njegov cilj pa je predstaviti turistom, zgoščenim v središču, še druge mestne predele in tako razpršiti obisk.
Čeprav na mestnem turističnem zavodu ponavljajo, da v Ljubljani množičnega turizma v primerjavi z drugimi priljubljenimi mesti ni, je bil to poletje vtis drugačen. Nekateri deli mestnega središča so bili zaradi skupin turistov komaj prehodni, nekatere ulice so se spremenile v obedovalnice, številna stanovanja v turistične enote, kjer redke preostale prebivalce skoraj vsak dan presenetijo drugi sosedje. Po zadnjih podatkih statističnega urada je Ljubljano junija in julija obiskalo 286.555 gostov, ki so ustvarili 585.0000 prenočitev, kar je slabih 7 odstotkov več kot lani, v prvi polovici leta je bilo povečanje še izraziteje, skoraj 15-odstotno. Prek platforme Airbnb se oddaja več kot 2000 nastanitev, kažejo podatki AirDna, 40 odstotkov rezervacij je za eno noč, dobra tretjina pa za dve.
Skoncentriranost v središču mesta bi radi na Turizmu Ljubljana razbili s promoviranjem kulturnih četrti. Poleg obstoječih – Križevniška, Soteska in Tabor, ki so v neposredni bližini središča – si želijo na ta »alternativni zemljevid Ljubljane« uvrstiti Šiško.
Cela šiškarija od 7. do 13. septembra vabi domače in tuje obiskovalce k odkrivanju vsebin, ki so jih pripravili tamkajšnji ustvarjalci. Poleg tradicionalnega Šiška Open bodo del programa keramične delavnice v studiu Biskvit, brezplačna vodenja po galerijah in muzejih, predstave za otroke in odrasle, dan odprtih vrat v hotelu ONE66, grafitarske in kulinarične delavnice Mladih zmajev, vodenja, večer kratkih filmov, ki ga pripravlja Animateka ...
»Kulturne četrti pripomorejo k preusmerjanju turističnih tokov z najbolj obremenjenih območij v manj obiskane predele mesta, z njimi in v njih lahko obiskovalci začutijo pravi utrip lokalnega življenja, se povežejo z domačini in odkrijejo pristno kulturo mesta,« so poudarili pri Turizmu Ljubljana.
Ne bojijo se, da bi turistični tokovi okrnili to pristnost, saj ne pričakujejo, da se bodo tja stekale množice, kvečjemu bolj radovedni sodobni obiskovalci. In morda tisti, ki se vrnejo v mesto ali ostanejo kakšen dan več, navsezadnje je povprečna doba bivanja v Ljubljani še vedno le dobri dve noči. Kmalu naj bi podobna kulturna četrt nastala v Mostah, razmišljajo menda tudi o drugih predelih.
Ljubljanske kulturne četrti so sicer eden od projektov Strateških smernic kulturnega turizma in prireditev v Ljubljani za obdobje 2022–2027, s katerim vzpostavljajo dolgoročen model sodelovanja z zainteresirano skupnostjo partnerjev urbane kulture in lokalne skupnosti, ki že delujejo v četrtih in ustvarjajo njihov utrip. »Razvoj kulturnih četrti je ključen za nadaljnje spodbujanje trajnostnega turizma, ki koristi tako lokalnim skupnostim kot obiskovalcem mesta,« so prepričani v Turizmu Ljubljana.
Podoben projekt letos izvaja Dunaj. V kampanji Heartbeat Streets so postavili v ospredje enajst »manjših, ljubkih sosesk« oziroma grätzlov, tja si želijo pritegniti predvsem tiste, ki se redno vračajo na Dunaj, takih je kar tretjina obiskovalcev. »Seveda turist, ki prvič pride na Dunaj, obišče glavne znamenitosti,« je poudarila Marie-Therese Tropsch iz Turizma Dunaj, »tiste, ki pridejo drugič ali tretjič, pa bi radi usmerili na lokacije zunaj mestnega jedra«.
Učinek kampanje po le nekaj mesecih težko ocenjujejo, vidno pa je, kot je dejala, da je v teh četrtih več obiskovalcev, kar je zaznati tudi na aplikaciji ivie, kjer je čedalje več prenosov za sprehode tudi po teh četrtih.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji