Peripetije, ki so spremljale finančne težave in naposled stečaj letalske družbe Adrie Airways, so nedvomno poslabšale ugled Slovenije kot turističnega cilja. Skriti dragulj se je tako številnim potnikom in vsem tistim, ki sodelujejo pri pripravi turističnih paketov, vpisal v spomin po (še) slabši dostopnosti, zato je zelo pomembno, da večino ukinjenih povezav spet uvedejo do poletja 2020, poudarjajo pri Slovenski turistični organizaciji. V Slovenijo sicer kar dve tretjini tujih turistov pripotuje z avtomobili.

Resnici na ljubo si vsakdo, ki se znajde v prometu v Sloveniji, težko ustvari sliko o izjemni turistični destinaciji. Zlasti poleti in ob koncih tedna so ceste in avtoceste skoraj po pravilu polne prometnih zamaškov, z javnimi povezavami (če so) se je do številnih delov države praviloma težko prebiti v dostojnem času, sliko so to poletje še poslabšali zapleti s prihodi in odhodi z Adrio Airways.



Tako ni prav nič nenavadnega, da se je država v oceni konkurenčnosti za razvoj turističnega sektorja (WEF 2019) na področju letalske infrastrukture med 140 državami uvrstila na šele 79. mesto. Adria Airways je po podatkih Fraporta v državo sicer prepeljala okoli 150.000 turistov na leto, kar je v celotni turistični beri relativno malo – Slovenija je imela lani skoraj šest milijonov turističnih prihodov, samo avgusta letos več kot milijon, od tega je bilo več kot 80 odstotkov tujcev.
 

Ugled se vendarle vrača

Številne odpovedi letov, zamude in druge nevšečnosti, ki so zaznamovale dogajanje okoli Adrie Airways, so poslabšale ugled Slovenije kot turistične destinacije in povzročile številne nevšečnosti, je pritrdila Livija Kovač Kostantinovič s STO. »Toda napoved ponovne uvedbe letalskih povezav in povečanja števila frekvenc ter zmogljivosti letalskih prevoznikov kažejo, da se bo država v zelo kratkem času spet povezala z najpomembnejšimi trgi, kar pozitivno vpliva na ugled Slovenije kot privlačne in predvsem dostopne destinacije.«

Na STO ne podpirajo le prizadevanja za ponovno vzpostavitev vseh utečenih mednarodnih povezav, ampak tudi povečanje pogostosti poletov in uvedbo novih linij. »Za slovenski turizem so pomembne vse letalske povezave, še posebej pa tiste, ki državo povezujejo s ključnimi in perspektivnimi trgi našega turizma, med njimi so Skandinavija, Velika Britanija, Iberski polotok in Vzhodna Evropa,« je poudarila Livija Kovač Kostantinovič.


 

Za kongresne goste je čas dragocenejši od denarja

Od ustreznih letalskih prevozov so še bistveno bolj kot turisti odvisni kongresni gostje; koliko jih je med vsemi obiskovalci iz tujine, nimamo natančnih podatkov, direktor Kongresnega urada Slovenije Miha Kovačič pa ocenjuje, da jih je od 10 do 15 odstotkov. Za goste, ki se udeležujejo različnih poslovnih dogodkov in kongresov v Sloveniji, je čas izjemno dragocena vrednota, zato ne pride v poštev, da bi na dogodek, ki se začne naslednji dan, morali potovati že dan prej, je poudaril. »Na promocijskih dogodkih v tujini smo zelo previdni in ne govorimo veliko o Adrijinih težavah, vsekakor pa so vplivale na naš posel,« je dejal Kovačič.

Konkretnih številk ni mogel navesti, se pa poznajo manjši izpadi in se najbrž še bodo, saj bo trajalo vsaj pol leta ali eno leto, da se razmere stabilizirajo. V ljubljanskih Hotelu Slon in City hotelu so pa so že pred časom za Delo povedali, da imajo na dan odpovedanih približno pet odstotkov rezervacij. Sreča v nesreči je, je dodal Kovačič, da je Fraportu uspelo tako hitro odreagirati z novimi povezavami in da ima Slovenija v bližini več drugih letališč.


 

Pestro poletje za turistične agencije

Med tistimi, ki so to poletje na lastnih plečih čutili težave Adrie Airways, so bili tudi delavci v naših turističnih agencijah. Pri Kompasu so z omenjeno letalsko družbo izvajali vse polete do destinacij na Mediteranu ter posamezne čarterje tudi do Islandije, Španije, Norveške, Portugalske in Francije, je povedal vodja prodaje Miha Širca. Zaplete zaradi odpovedanih ali preloženih letov so reševali tako, da so za počitniške pakete v Sredozemlju pridobili drugega prevoznika ali pa so stranke preusmerili na druge direktne lete. V primeru, da so bili odhodi z drugih letališč, so zanje uredili brezplačen transfer, je odgovoril Miha Širca. Po njegovem mnenju bi bilo treba za vse polete, ki jih je doslej izvajala Adria, vzpostaviti ponovne povezave, tudi s subvencijo države.



Agencija Palma, ki jo vodi Matej Knaus, sicer tudi predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije, je za polovico aranžmajev izvajala z Adrio Airways. Te zdaj nadomeščajo z drugimi čarterji, bodisi s tistimi, ki letijo z letališča Jožeta Pučnika, bodisi z onimi, ki letijo z drugih bližnjih letališč. Vsekakor pa je bilo zaradi Adrijinih težav poletje zaposlenih v agenciji zelo pestro. »Kako smo reševali probleme, bi lahko pripovedovali dolgo v noč. Za čarterske polete v Turčijo, natančneje v Antalyo, smo na primer najeli prevoznika Sunexpres, za grški otok Rodos smo se za odhoda na začetku oktobra dogovorili s prevoznikom Aegean, za polete na Zakintos, Samos in Kos hrvaški Tradeair, za polet proti Heraklionu in Santoriniju Croatio airlines ...« so našteli nekaj primerov.

Po prepričanju predstavnikov Palme bi bilo treba poleg vseh dosedanjih linij vzpostaviti povezave s trgi, ki izhajajo iz strategije slovenskega turizma, to so predvsem Skandinavija, Škotska in Irska, Španija, Portugalska in še katere izmed priljubljenih ciljev v Franciji in Nemčiji.