Zaradi tresenja tal na Santoriniju v strahu, kakšna bo turistična sezona

Domačini in tamkajšnji ponudniki priljubljene turistične destinacije, grškega otoka Santorini, so zaradi številnih potresov v zadnjem obdobju v skrbeh, kakšna bo letošnja turistična sezona. Na tem otoku so še vedno razglašene izredne razmere, včeraj pa so izredne razmere razglasili tudi na otoku Amorgos, ker v bližini v Egejskem morju še vedno zaznavajo potresne sunke. 

Februarja je na Santoriniju neuraden začetek turistične sezone, prispele naj bi prve križarke, bližajo se velikonočni prazniki. Kot poroča BBC, pa je zaradi tisočih potresov, ki od januarja tresejo otrok, in strokovnjakov, ki ne morejo natančno povedati, kdaj se bo tresenje umirilo, ena križarka s turisti že zavrnila obisk, poroča BBC.

Zato obstaja utemeljen strah, kako bo lahko za Santorini najpomembnejša panoga – turizem – preživela takšno težko leto.

Zaradi tresenja tal je negotovost prisilila nekatere delavce, da premislijo o tem, kje bodo delali to poletje. FOTO: Louisa Gouliamaki/Reuters

»V zadnjih dveh dneh smo opazili upad rezervacij, a upamo, da bo to le kratkotrajno,« je po poročanju BBC povedal Antonis Pagonis, predsednik grškega združenja hotelirjev. Strokovnjaki v panogi opozarjajo, da bi bil vpliv na podjetja lahko hud, če se bo stanje nadaljevalo še en mesec.

Vrnitev na Paros: hipijev ni več, a grško vzdušje je še pravo

Težave s sezonskimi delavci

Tudi če se turisti letos ne bodo odločili za obisk drugih destinacij, se hoteli še vedno soočajo z možnostjo, da poleti ne bodo imeli dovolj osebja za oskrbo gostov. Santorini se namreč močno zanaša na sezonsko delovno silo iz drugih delov Grčije in tujine, ki stalnim prebivalcem Santorinija, teh je dobrih 15.000, pomagajo skrbeti za več deset tisoč turistov na dan, ki otok obiščejo v glavni sezoni.

Na otoku so razglašene izredne razmere. FOTO: Stelios Misinas/Reuters

Zaradi tresenja tal je negotovost prisilila nekatere delavce, da premislijo o tem, kje bodo delali to poletje. »Ne gre za to, da bi se delavci bali potresov, saj se Santorini vedno trese,« je povedal Manos, ki je na tem grškem otoku zadnjih pet let delal kot natakar. Njegovo delo je zahtevno, saj se množice v glavni turistični sezoni povečajo, vendar je zaslužek vedno odtehtal napor. Letos se boji, da ne bo tako.

Tu je greh zvečer zaspati prezgodaj

Slaba sezona, manj zaslužka

»Skrbi me, da ne bo dovolj turistov. Če bo sezona slaba, morda ne bom zaslužil toliko denarja ali pa me ne bodo potrebovali vse poletje. Tega tveganja ne morem sprejeti.« Namesto tega je Manos sprejel službo na Krfu in se letos ne bo vrnil na Santorini.

FOTO: Max Gyselinck/Reuters

Otok ne potrebuje začasne delovne sile le poleti, ampak tudi v tem obdobju, ko potrebujejo gradbene delavce, da obnovijo hotele pred poletjem. Vendar pa se je, poroča BBC, delo gradbenikov ustavilo prav zaradi varnostnih pomislekov glede potresov. Pri tem lastniki hotelov, ki so v skrbeh, da izgubijo delavce, pritiskajo na vlado, da pomaga pri plačilu njihovih plač, dokler ne bodo mogli nadaljevati del.

»Vladi smo predložili vrsto predlogov za podporo tako obstoječi delovni sili na otoku kot tistim, ki nameravajo delati med sezono,« je povedal Pagonis. Dodaja, da se je vlada pozitivno odzvala, vendar »vprašanje, ali bodo ti ukrepi izvedeni, ostaja odprto«.

Medtem ko so se grške oblasti hitro odzvale na tveganja, ki jih predstavljajo potresi, med drugim so na Santorini namestile reševalne ekipe in uvedle izredno stanje za pospešitev pomoči, nekateri v turistični industriji trdijo, da bi temu moralo slediti vlaganje v infrastrukturo otoka. FOTO: Louisa Gouliamaki/Reuters

Vlaganje v infrastrukturo

Medtem ko so se grške oblasti hitro odzvale na tveganja, ki jih predstavljajo potresi, med drugim so na Santorini namestile reševalne ekipe in uvedle izredno stanje za pospešitev pomoči, nekateri v turistični industriji trdijo, da bi temu moralo slediti vlaganje v infrastrukturo otoka.

»Izzivi ne bodo izginili, ko bodo potresi ponehali,« pravi Margarita Karamolegu, lastnica štirih hotelov na Santoriniju. »Med sezono je na otoku na dan 70.000 delavcev in 160.000 obiskovalcev. Čeprav se je država hitro odzvala na potres, že dolgo prosimo za izboljšave, denimo za novo pristanišče.«

Pojavljajo se tudi pozivi k strožjim predpisom za zasebne nastanitvene objekte, ki morda ne izpolnjujejo enakih varnostnih standardov kot hoteli. Santorini prispeva okoli 2,5 odstotka grškega bruto domačega proizvoda (BDP) in na leto ustvari približno 5,9 milijarde evrov.

Premier Kiriakos Micotakis FOTO: AFP

Med petkovim obiskom otoka je grški premier Kiriakos Micotakis priznal pomen zaščite ugleda Santorinija, ga opisal kot »ikonično turistično destinacijo« ter poudaril: »Naša dolžnost je, da ga zaščitimo, ohranimo njegov ugled in zagotovimo, da bo leto 2025 še eno odlično leto za turizem.«

Karamolegujeva, ki s štirimi hoteli zaposluje 120 ljudi, priznava izzive in meni, da bo morda morala odložiti odprtje svojih hotelov in podjetij, če se bo tresenje tal nadaljevalo. A ostaja optimistična glede najpomembnejše gospodarske panoge otoka. »V tem poslu smo že desetletja in delujemo na najvišji ravni. Prepričana sem, da bodo naše storitve ostale izjemne tudi z manj osebja,« njene besede povzema BBC.