Turistični cilji, s katerimi smo stopili v novo leto, se, vsaj tako se zdi, vračajo k tradiciji. Še lani v tem času so bile v ospredju des­tinacije, ki so popotniku obetale zavetje pred množičnim turizmom in poudarjale zavezanost okoljskim ciljem, letos sanjamo samo o tem, da bi spet lahko kam šli. Mednarodni popotniški portali in revije med najbolj zaželene cilje pogosto postavljajo klasiko, kot so Italija, Španija, Francija, Egipt … – z obveznim pripisom, da potovanja tja za zdaj niso mogoča. Slovenija ostaja »skriti biser«.



Pandemija je precej prizem­ljila sanje o potovanjih, kakor je mogoče sklepati po lestvici 21 (to je kajpak letošnja »magična« številka) počitniških ciljev pri britanskem Guardianu. Njihov seznam tokrat ne vsebuje najbolj vročih destinacij, ampak je omejen na Evropo in posamezna doživetja v državah ali njihovih delih. Na seznamu je – tako kot leto prej – tudi Slovenija, v kateri je Noah Charney, ki se je že pred časom ustalil v Kamniku, posebej priporočil Odprto kuhno kot nebeško tržnico hrane v Ljubljani.


 

Evropska gastronomska regija

Slovenijo je že septembra na vrh seznama destinacij za leto 2021 uvrstil ameriški popotniški portal Condé Nast Traveler. Kot osrednjo zanimivost so navedli Blejsko jezero, ki je po njihovem mnenju, čeprav je med najbolj prepoznavnimi v Evropi, še vedno mirno in spokojno, ter opozorili na kulinariko in vino, prejemnike sedmih Michelinovih zvezdic in omenili, da bo država letos evropska gastronomska regija. Na tej lestvici (Condé Nast jih namreč niza kot po tekočem traku) Sloveniji sledijo angleški Yorkshire, portugalski Melides, Združeni arabski emirati in Kanarski otoki.



Slovenijo so kot podcenjeni turistični cilj in zeleno destinacijo pred kratkim opisali v švicarski reviji Prestige, da bo postala evropska gastronomska regija, se je med drugimi spomnil tudi Lonely Planet. Na tem portalu so ob prelomu leta oblikovali malo drugačno lestvico; na njej niso nanizali najboljših destinacij, ampak tiste, ki so v minulem letu največ naredile na področju trajnostnega razvoja, raznolikosti in skupnost­nega življenja. Na prvem mestu je karibska država Antigva in Barbuda, na drugem Ferski otoki in na tretjem Grčija, predvsem zaradi lokalne hrane. Sledijo Göteborg (Švedska), Palau, območje kulture Gullah (ZDA), Avstralija, Medellín (Kolumbija), Kostarika, Aman v Jordaniji, El Heirro (Kanarski otoki) in San Die­go (Kalifornija).
 

Od Antarktike do Urugvaja

Pri CNN so ravno tako oblikovali seznam 21 destinacij, po katerih bodo po presoji njihovih novinarjev popotniki v letu 2021 najbolj hrepeneli. Po abecednem redu je na začetku ena najodročnejših in najdražjih na svetu, Antarktika, o kateri bo v tem letu številni sanjali tudi zaradi odpovedi križarjenj. Še posebno bo zaželena 4. decembra, ko bo tam viden popoln sončni mrk. Za njo je Kanada – s pohod­ništvom, smučanjem, deskanjem, oprezanjem za polarnimi medvedi in opazovanjem severnega sija ter eklektično kuhinjo, kakor so jo opisali.



Med zaželene cilje so postavili tudi Disneyjeve tematske parke – za evropsko dušo morda presenetljivo, a glede na zaprtje in vse omejitve za Američane prav nič nenavadno. Prav tako ne Dubaj, ki ni le svojevrstna različica tematskega parka, temveč ena od destinacij, kjer sprejemajo turiste, z upoštevanjem vseh varnostnih in zdravstvenih protokolov. Letalska družba Emirates Airlines ponuja tudi kritje vseh stroškov, povezanih s covidom-19 in karantene. Za njimi so Egipt, Francija, Gana, Grčija, Grenada, Havaji, Italija, Japonska, Maldivi, Mehika, Nova Zelandija, New York, Singapur, Španija, Tajska, Združeno kraljestvo in Urugvaj.
 

Slovenija tudi pri Forbesu

Da so popotniki v nizkem štartu, so ugotavljali tudi pri Forbesu. V letu 2021 bo potovanja krojilo najprej odpiranje držav, nato bodo v ospredju zdravstveni ukrepi, testiranje in zagotavljanje higienskih standardov. Turisti bodo po eni strani lahko v manjši gneči doživeli najbolj priljubljene kraje in mesta, kot so Benetke, Dubrovnik, Barcelona, Pariz ali Atene, po drugi bodo iskali kakšne bolj odmaknjene, pišejo pri tej ameriški poslovni reviji, in predvsem bodo postale turistične agencije veliko bolj fleksibilne. Na koncu pa bo ključno vlogo igralo cepljenje.


 

Trend leta: počasno potovanje

Besedna zveza, ki se čedalje pogosteje pojavlja v turistični panogi, je počasno potovanje. V tem letu naj bi šli ljudje manjkrat na pot, a za dlje časa. To ni le posledica pandemije, v kateri so skoki v več držav za kratek čas še večje tveganje za okužbo (poleg preživljanja časa na letališčih), ampak predvsem težnja k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in povečanju možnosti za prispevek k lokalnemu gospodarstvu.



Med daljšimi potovanji je seveda mogoče tudi bolje spoznati tujo kulturo kakor med hitrimi premiki od enega letovišča do drugega. Pri Financial Timesu so kot primer počasnih potovanj navedli »manj obiskane destinacije, kot so Albanija, Makedonija, Slovenija in Poljska«. V Sloveniji so izpostavili Logarsko dolino s hotelom Plesnik (s pripombo, da bo v državi v tem letu zaradi naziva evropska gastronomska regija kulinarika še posebej v ospredju).

Pandemija bo, kot kaže, v turizmu pustila sled tudi z uveljavljanjem delovnih počitnic. V času razmaha in spoznavanja možnosti dela na daljavo kajpak ni več ovir, da ne bi šli na daljše potovanje in medtem tudi delali. Še vedno ostajajo v trendu počitnice z nizkim ogljičnim odtisom, novost pa so tako imenovana regenerativna potovanja, na katerih turistih pripomorejo k ohranjanju narave ter zaščiti rastlin in živali.