Las Vegas: avtentično mesto, polno ponaredkov

To je mesto, v katero ne smeš prileteti, ampak se moraš vanj pripeljati. Avto mora biti še prašen od puščavskega peska. Kontrast tišine, praznine in modrega neba, ki jih doživiš v puščavi, ter umetne svetlobe, kiča in hrupa v mestu igralnic je tako najbolj učinkovit.

Ko se mu iz kamnite in luni podobne pokrajine bližaš in v daljavi zaslutiš visoke stolpnice, imaš občutek, kot da si se znašel v znanstvenofantastični zgodbi.

Čeprav imam rada mafijske filme, se mi je vedno zdelo, da mi Las Vegas ne bo všeč, a sem se motila. Morda zveni banalno, ampak mesto je majhno in sproščeno. Ljudje so prijazni, klepetavi, dobre volje, pijani, trezni, z mačkom, a še najbolj nesrečne, ki so izgubili ves denar, kmalu razveselijo napol oblečene kabaretne plesalke, ki zvečer, vedno v paru in dobre volje, hodijo po mestu. Sicer pa, tudi če v Las Vegasu denar izgubiš, je nekaj metrov naprej že nova igralnica in nova priložnost za upanje.
 

Štirideset milijonov radovednežev

A največ, več kot avanturistov in dekadentov, je čisto navadnih turistov v kratkih hlačah in razvlečenih majicah. Eleganca Franka Sinatre in Dana Martina, ki sta nekoč srkala viski in kraljevala temu mestu, ali ekscentričnost vedno zadetega, a lucidnega Hunterja S. Thompsona sta žal zgodovina. Se vam zdi, da je v Ljubljani preveč turistov? Las Vegas, ki ima okoli 600.000 prebivalcev, vsako leto napolni 40 milijonov radovednežev.

To, kar je v Vegasu presenetljivo, je, da ima čas neko drugo dimenzijo – ni pomemben. Tako kot se denar topi v žetone in kot se ti topijo v rokah krupjejev, se tudi dan preslikava v noč. Skoraj vse je odprto 24 ur in s stropa nekaterih igralnic ali nakupovalnih centrov sije virtualno modro nebo z oblački, ki se premikajo, kot da bi jih nosil veter. Tam je vedno dan.
Kljub umetni travi in svetlobi lahko v najbolj zgodnjih jutrih, ko so zaradi menjave časovnih pasov tvoji možgani še zelo budni, v daljavi stolpnic slutiš puščavo, zdi se, da žari na obzorju, in njen vonj se meša z vonjem pregretih neonskih luči.


 

Velikanski hoteli

Las Vegas Boulevard, bolj znan kot Las Vegas Strip, je šest kilometrov in pol dolga ulica, ob kateri si sledijo najznamenitejši hoteli in kazinoji. Pravijo, da je Strip najbolj oblegan prostor na planetu, celo bolj od Meke. V 90. letih je Vegas, ki so ga prej vodili in imeli v oblasti mafijci, eksplodiral. Kriminalce so nadomestile korporacije. Investitorji so začeli graditi velikanske hotele in kazinoje, kar tekmovali so, kateri bo vanje vložil več denarja in domišljije.

Mirage je bil eden prvih, pred njim stoji vulkan, ki bruha ogenj in paro. Fasada kazinoja New York New York, ki so ga odprli leta 1997, je kolaž različnih znamenitosti tega mesta, Tropicana slovi po najlepših bazenih in lagunah, velikanski MGM Grand, v katerem se ti zdi, da ko se enkrat izgubiš, ne najdeš več poti ven, vedno znova se namreč znajdeš v igralnici, je največji hotel v Vegasu.

Ima 6852 sob in 93 dvigal ter veliko dvorano, v kateri potekajo najznamenitejši boksarski dvoboji na svetu – prav tukaj je leta 1997 Mike Tyson odgriznil košček ušesa Evanderju Holyfieldu. Dvorana ima 15.000 sedežev, zlahka se spremeni v koncertno. Tu so nastopali največji od Barbre Streisand do Rollingov. V Ceasars Palace je »doma« Céline Dion, ki je leta 2011 začela znamenite koncerte, imela jih je 70 na leto in za vsakega dobila 450.000 evrov. Še nekaj statistike – do zdaj je imela že več kot 1000 koncertov, prodala je več kot štiri milijone vstopnic, organizatorje in osebni račun pa je obogatila za 600 milijonov evrov. Ni slabo. A stvar okusa.



Zakaj bi kdo izgubljal čas za Céline, če lahko za prgišče dolarjev, ki jih vržeš na igralno mizo in te zaradi tega tudi tisti, ki vložijo velike zneske, ne gledajo postrani, doživiš pravo gledališče. Če imaš srečo, je lahko zbirka karakterjev, ki sedijo okoli rulete, zelo slikovita.

Tistega večera so se za mizo zbrali mladi Nemec, podoben Kafki, ki je dobival, a ga je sreča kmalu zapustila, močnejši Mehičan, ki je igral z žetoni za sto dolarjev in ves čas molil, utrujena prijateljica noči v premajhni obleki, pijana prijatelja v havajskih srajcah. In vsi so med seboj klepetali, kot da so stari znanci. Denar pa je izginjal, kot bi ga odpihnil tajfun.

Ob vsem tem sem se spomnila na Dostojevskega, ki je v nekem drugem času in na čisto na drugem koncu sveta – v Baden-Badnu – metal kocke in upal podobno kot današnji srečelovci. Kasneje, ko je izgubil, je ponižno poljubljal rokav svoje žene, saj je zapravil ves njen denar. Vse mu je oprostila. Do naslednjega večera, ko se je spet vse ponovilo. V svetu iger na srečo se nekatere stvari ne spreminjajo.
 

Čisto prave Benetke

Gremo naprej po Stripu. V Bellagiu »domuje« znamenita vodna predstava O skupine Cirque du Soleil, pred hotelom pa je velikansko jezero, v katerem se vsakih trideset minut zgodi bleščeč spektakel glasbe in divjih vodometov, ki jih je skupaj kar 1400. Impresivna predstava.

Hotel ima tudi bogato galerijo, v kateri visijo dela Picassa, Miró​ja in drugih mojstrov. Luxor je velikanska piramida, ki jo varuje Sfinga, dvigala tam vozijo pod kotom in na vrhu stavbe je laser, ki sveti tako močno, da ga je moč videti v Los Angelesu. Čisto na koncu Stripa je Mandalay Bay, ki so ga zgradili leta 1999. Na dvorišču ima bazen z velikanskimi oceanskimi valovi, kjer potekajo tekmovanja v srfanju. Prav iz tega hotela je leta 2017 do zob oborožen moški streljal na obiskovalce country festivala in umoril 58 ljudi. Venetian je kopija Benetk, s Trgom svetega Marka, kanali in gondoljerji vred.
 

Ptič, ki je odletel

Flamingo je eden najstarejših hotelov, kot lahko vidimo v filmu, ga je dal zgraditi mafijec Bugsy Siegel in ga poimenoval po svoji najdražji – v vseh smislih – ženski Virginii Hill. Flamingo jo je klical, ker je bil nor na njene dolge vitke noge. Zaradi predragega Flaminga je bankrotiral in mafijski prijatelji so ga kaznovali tako, da so mu pognali kroglo v glavo. Danes so preproge v igralnici že malo izgubile barvo, a šarm je ostal.



Las Vegasa v resnici ni ustanovil megalomanski mafijec, kot je bilo to videti v filmu. Nastal je zaradi velikanskega Hooverjevega jeza in delavcev, ki so ga gradili ter si zaželeli čez vikend tudi malo zabave. Nekje v puščavi so morali zapraviti svoj težko zasluženi denar. Vegas je nastal tudi zato, ker je Nevada sicer konservativna država, po drugi strani pa zelo rada opraviči marsikateri »greh«, če ima od tega dobiček. Kako preživeti v puščavi, v kateri ni nič? Dovoliti moraš vse reči, ki so drugod prepovedane: kockanje, prostitucijo, ločitve in alkohol. In poroke. Vsak hotel ima tudi posebno kapelo, kjer je duhovnik ves čas na voljo. V Vegasu pravijo, da je 320 sončnih dni na leto, 500 cerkva, 11 knjižnic in 27 igrišč za golf.

V 90. letih je bil Vegas najhitreje rastoče mesto v ZDA, vsak mesec se je tja preselilo 6000 ljudi, hoteli in kazinoji so potrebovali nove delavce in zaslužek je bil zelo dober. Predmestje mesta, ki se vedno bolj širi, je polno privlačnih naselij, hišic iz rjave terakote, ki spominjajo na domovanja Kremenčkovih. Na mnogih je napis, da jih lahko najamete in da so že opremljene.

Pravijo, da je Las Vegas kičasta prispodoba kapitalizma; vodijo ga preračunljive korporacije in s svojimi neskončnimi bazeni, slapovi in vodometi sredi puščave je požrešna pošast, ki ji je mar za ekologijo, vse, kar tam šteje, je denar. Toliko lažne zgodovine in ponarejene arhitekture na kupu lahko prenese samo to avtentično mesto. Kar se zgradi v Vegasu, lahko stoji samo v Vegasu. A po drugi strani je to mesto, ki ne prenese moraliziranja, in zato mi je všeč. To in dejstvo, da je puščava, eden najlepših čudežev narave, čisto blizu, takoj za horizontom zadnje ulice.