Kraj, ki ga je našel tudi Lonely Planet

Kako velik turistično-gastronomski potencial ima Vipavska dolina, so že pred časom ugotovili pri vodilnem svetovnem turističnem vodniku Lonely Planet. Dolino so umestili med deset najboljših evropskih destinacij z obrazložitvijo, da gre odličen primerek skritega zaklada v osrč­ju Evrope. V tem zakladu pa se skriva tudi pravi biser – Vipavski Križ.

To je kraj, za katerega so mnogi že slišali, se mimo tudi peljali, a le redki zavili z glavne ceste od Ajdov­ščine proti Novi Gorici, kjer je na levi strani manjša podolgovata naseljena vzpetina. Treba je priznati, da je od daleč na oko povprečno naselje, ne prepriča vas takoj, da bi skrenili s poti in se ustavili. Vendar je to napaka. Lepota Vipavskega Križa vas bo gotovo očarala.

Brez dvoma spada med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji. Majhen, slikovit kraj, obdan z obzidjem, je bil nekoč zelo pomembno stičišče glavnih poti v dolini. Danes pa se vse bolj uveljav­lja s turistično ponudbo. Veliko je k družabnemu življenju v njem prispevala Mirjana Bužanin, ki se je, čeprav rojena Ajdovka, zaljubila v Vipavski Križ. In se naposled tja tudi preselila. Pred petimi leti je sklenila, da bo kraju dodala to, kar mu manjka – turistični (in lokalni) utrip. Vas ni imela ne lokala ne trgovine in to je kanila spremeniti. Odprla je (turistično) trgovino in bar Darovi Vipavske.

Podpora lokalne skupnosti

»Ideja je nastala tako rekoč spontano, ko sem pred leti pri eni od svojih zdajšnjih dobaviteljic videla, kaj počne z rastlinami. Izdelovala je namreč različna naravna mila, hidrolate, eterična olja. Bila sem navdušena. Gre za noro dober produkt, brez kakršnih koli umetnih primesi. Ko sem jo vprašala, kje prodaja, odgovor ni bil prav dolg. Na kakšnih sejmih oziroma prilož­nostno. Takrat sem sklenila, da bi bilo pametno in dobro različne produkte Vipavske doline zbrati na enem mestu, v prodajalni. Dolina, ki meri v dolžino 40 kilometrov, ima resnično veliko pokazati, še zdaleč ne samo vino,« pravi zgovorna Mirjana.

Lokalno okolje, z občino Ajdovščina in krajevno skupnostjo vred, je bilo na njeni strani, podpirali so jo pri projektu. Poslovni načrt, ki jim ga je predstavila, jih je prepričal in zgodba o uspehu se je začela. Da bi se stvari lotila karseda resno in profesionalno, je šla najprej na poslovno šolanje v inkubator v Vrtojbi. Bili so zelo intenzivni časi, saj je med izobraževanjem uredila in opremila prodajalno lokalnih izdelkov in lokal, ki temelji na vinoteki. Aprila 2017 ju je uradno odprla in turizem je prešel v višjo prestavo.

Domačini in drugi lokalni obiskovalci, ki so videli, kako so Darovi Vipavske oživili kraj, so jo vse pogosteje spraševali: »Ma, kje si bila do zdaj?« Rdeča nit njene trgovinice, degustarnice, vinoteke in bara je seveda vrhunska vipavska rujna kapljica, a ima v zadnjih letih še mnogo več izbire, predvsem gurmanske. »Ta kraj je res lep, že sam po sebi vreden ogleda. Ko okušanju vin dodamo še gastronomijo, ki dobiva pri nas vse večji pomen, je to za vse velika prilož­nost, ki je ne gre izpustiti,« razmišlja sogovornica.

Opremili in uredili

Vipavski Križ je bil zgrajen po vzoru italijanskih mestec, tlakovana tla, obzidja, v celoti pa je prenovljen in komunalno oprem­ljen, tako da so odstranili celo vse tiste za oko in objektiv nič kaj privlačne električne kable, ki kazijo podobo marsikaterega idiličnega starega kraja. Leta 2015 so z občinskimi sredstvi in tistimi, pridobljenimi iz evropskega sklada za regionalni razvoj, končali temeljito prenovo javnih površin v kraju. Investicije in ureditev se zdaj vse bolj obrestujejo.

Na voljo so tudi že prenočitvene zmogljivosti. Stanko Ožbot, lastnik popolnoma novih in dizajnersko izjemno dovršenih apartmajev na hišni številki 54, je bil jasen: »Če bi mi šlo le za zaslužek, se tega ne bi lotil. Staro hišo smo povsem renovirali, hčerka, ki je arhitektka, je aktivno sodelovala. Za nas je to postal posel, ki se ga greš predvsem zaradi želje, užitka, ne pa zaradi denarja. Mi to upravljamo družinsko, zato je recimo lažje, seveda, kar se tiče dela in stroškov, sicer pa se moraš temu poslu povsem posvetiti, če želiš, da so gostje zadovoljni in se vrnejo. To, kar si Vipavski Križ zasluži.«

Brskanje po zgodovini razkrije prvo pisno omembo kraja nekje v 13. stoletju, k prepoznavnosti in slavi pa so pripomogli predvsem turški vpadi. Za obrambo naselja v 15. stoletju je dal namreč goriški škof na griču zgraditi grad s štirimi stolpi, ki so ga potem z vasjo vred tudi obzidali in se tako zavarovali pred vpadi.

Mirjana med kramljanjem o preteklosti in življenju nekoč še pove, da je Vipavski Križ v 16. stoletju dobil trške pravice, dobrih dvajset let pozneje pa ga je cesar povzdignil v mesto. Duhovni in kulturni razcvet se je zgodil v začetku 17. stolet­ja, ko so ga kupili grofje Attemsi. Ti so povabili kapucine in jim sezidali samostan, ki je v bogati zgodovini kraju vtisnil neprecenljiv pečat. V skoraj štiristo let starem samostanu, ki deluje še danes, je živel in ustvarjal znameniti slovenski pridigar Janez Svetokriški, v njem so ohranili tudi bogato samostansko knjižnico.

»Torej je bil Vipavski Križ precej pomemben za to območje, zdaj pa je spet, a tokrat zaradi obiskovalcev in turistov,« sklene Mirjana z nasmeškom.