Konji, alpake in pivo namesto bikov

»​Urbanaravni užitek« je najnovejša skovanka, ki jo na Štajerskem uporabljajo za opis turistične destinacije. Z njo želijo poudariti preplet urbanih središč, kakršni sta Maribor in Ptuj, ter naravnih danosti Jeruzalema, Haloz, Slovenskih goric, Ravnega polja in Pohorja na tem severovzhodnem koščku Slovenije. Izbrali smo nekaj namigov, tako za enodnevni izlet kot daljše potepanje.

Turistična ponudba pod blagovno znamko Štajerska je korak naprej pri preboju vzhoda Slovenije zunaj meja države in Evrope. Poteka pod okriljem regionalne razvojne agencije Podravje – Maribor, v njej pa sodeluje vrsta partnerjev. Čeprav je na trgu šele dobro leto, se pozitivni učinki projekta, kot pravijo, že kažejo.

Glamping in terapija s konji

Konjeniški park Starošince se je pred 16 leti začel razvijati po težki preizkušnji, bolezni. Ker so hitro spoznali, da ima konj pomembno vlogo pri motivaciji in premagovanju stisk, so se tega lotili resneje. Danes glas o njihovih terapevtskih programih seže tudi daleč onkraj državne meje. Leta 2020, ravno v obdobju epidemije, so prvotno dejavnost združili s turizmom. Tako danes ponujajo glamping in za večje skupine tudi nastanitve. »Jasno je, da ljudje nekam na Dravsko polje ne pridejo samo prenočit, ampak si želijo doživetja. Zato imamo različne programe, predvsem pa je posebnost že to, da smo drugačni,« strne direktor Alexander S. Goljevšček.

Kot pravi, opažajo vse več zanimanja tako domačih kot tujih obiskovalcev za njihove programe, ki jih stalno razvijajo in dopolnjujejo. V zavodu Nazaj na konja poleg individualnih obiskovalcev sodelujejo z drugimi turističnimi ponudniki, predvsem pa z lokalnimi dobavitelji, kar gostje najbolje spoznajo ob njihovem zajtrku oziroma zdravtrku, kot mu pravijo. Ne le da je večina sestavin pestrega jedilnika lokalnega izvora, pri vsaki jedi in pijači je tudi jasno zapisano, s katere kmetije oziroma domačije prihaja.

Z alpakami v turizem

Kako lahko ljubezen do živali in konjiček postaneta resen turistični posel, je mogoče spoznati v Lušečki vasi pri Poljčanah. Prvih pet alpak je Miha Pirš kupil bolj kot ne za hišne ljubljenčke, potem pa je začel na posestvu babice in dedka skupaj z Jako Rančnikom razvijati turizem.

Alpak je bilo vse več, kakor je bilo vse več entuziazma in želje, da te prijazne udomačene južnoameriške kamele predstavita javnosti. Oba sta bila redno zaposlena, Jaka Rančnik je po poklicu agronom, Miha Pirš pa zdravstveni tehnik, a imata zdaj drugačen vir prihodkov. Skrbi za alpake in turizmu sta danes povsem predana. »Nismo živalski vrt, ponujamo doživetje, zato se je za obisk treba dogovoriti, da lahko vsakemu ponudimo pristno izkušnjo. Navsezadnje delamo z živalmi in moramo tudi to upoštevati,« je pojasnil Pirš.

»Kot zanimivost, kako moraš biti pri nas vedno pripravljen na presenečenje, naj povem, kaj se je zgodilo poleti. Ena od samic je bila breja. Alpake mladička nosijo okoli enajst mesecev in pol, posebnost pa je, da lahko kotitev nekoliko zamaknejo in se mladiči skotijo tudi po nekaj več kot letu. Toda pri nas se je zgodilo ravno obratno. Samica je skotila prej, zato je bilo treba letošnji dopust prekiniti,« je povedal Rančnik. Ker so alpake godne za parjenje že kakšnih štirinajst dni po kotitvi, se je tudi na tem ranču število alpak kmalu povečalo in zdaj čreda šteje že 24 odraslih živali in pet mladičev.

Kakšni dve uri traja program, ki poleg druženja, hranjenja in osnovnih informacij vsebuje še slasten prigrizek, po želji pa še izdelavo mila, ovitega v nežno alpakino dlako. Obvezno pa se je treba na ogled naročiti.

Iz cimprače je nastal muzej

Znano je, da je Slovenec Janez Puh izumitelj svetovno znanih vozil in koles Puch. Morda pa je manj znano, da se je rodil v Slovenskih goricah, v vasi Sakušak, kjer so domači zanesenjaki postavili repliko njegove rojstne cimprače in v njej uredili muzej. Zraven pa še objekt z več razstavnimi predmeti, ki so plod razvoja izumitelja. Članom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci niti nameren požig muzeja avgusta 2000, tik pred odprtjem, ni vzel ne upanja ne volje. Spet so zavihali rokave in postavili spomenik enemu največjih inovatorjev.

V muzeju izvemo, kako napreden je bil Puh (ko se je preselil v Avstrijo, so njegov priimek ponemčili v Puch) za tiste čase, in vse o njegovih dosežkih, ko se ozremo po okoliških hribčkih, pa spoznamo, da občina Juršinci ponuja še veliko več, zlasti naravnih lepot.

Pohod, ki se začne v rovih

Potepa po Štajerski ni brez obiska najstarejšega slovenskega mesta. Na Ptuju ne poteka le kurentovanje, največji pustni karneval, ampak se v mestu ob Dravi prepletajo tisočletna zgodovina, dediščina in kultura. Zapuščino največje rimske naselbine na slovenskih tleh lahko popestrimo z vinsko degustacijo, saj sta vinogradništvo in kletarstvo zapisana v DNK tega okoliša. Z grajskega griča pa se odpre panoramski pogled na Dravsko polje.

Ste že kdaj dvignili kozarce in nazdravili, ne da bi se med seboj videli? To ponuja svojevrstno vinsko potepanje po Ptuju. Gre sicer le za eno od vodenih tur, ki jih organizirajo po dogovoru, popotovanje pa se že začne v rovih grajskega griča. »Ptujčani smo ponosni na našo zgodovino, na naše mesto, na naše vino. In to želimo na drugačen način prikazati tudi obiskovalcem,« je potep začel Marjan Ostroško, organizator turističnega vodenja pri javnem zavodu Ptuj. Posebnost ture je zlasti v tem, da vino v rovih okušamo v popolni temi – ker ne vidimo, imata ključno vlogo vonj in okus.

Simbolični bik

Kakšno srečo je treba imeti, da v svojem priimku samo dodaš črko in dobiš ime za blagovno znamko piva? A da pivo nastane, je potrebno mnogo več od sreče; naprej ideja, finančna sredstva in seveda drznost. Matej Skoliber iz Središča ob Dravi je vse to imel. Odraščal je na kmetiji, kjer je bila poleg poljščin glavna dejavnost vzreja bikov.

»Pred časom smo kmetijo povsem prestrukturirali. Živinorejo smo opustili, v spomin in zahvalo staršem, da so mi stali ob strani, imamo zdaj na domačiji simbolično le še enega bika. Pa bikova glava je tudi del naše grafične podobe,« je povedal Matej Skoliber, ki v butični pivovarni vari svetli lager (Skolibeer) in temni lager (Black Bull) ter destilat iz linije Bull Spirit (Juniper in Mint). Po vnaprejšnji najavi sta mogoča vodeni ogled pivovarne in degustacija njihovih izdelkov.

Ostal bom muzikant

V čast še živeči legendi narodnozabavne glasbe so letos v Jarenini odprli muzej Alfija Nipiča. Z Ansamblom bratov Avsenik, v katerem je pel 20 let, je preživel eno najplodnejših obdobij v svoji karieri in zgodovini slovenske glasbe. Osemdesetletni Nipič, sicer rojeni Mariborčan, je na domačih tleh prejel vsa možna priznanja in nagradami, danes pa živi v umirjeni Jarenini, nedaleč od muzeja.

Pred tedni ga je dobil v prenovljeni stari osnovni šoli. Poimenovali so jo Štajerska hiša glasbe, osrednji del pa pripada njihovemu častnemu občanu Alfiju. V muzeju obiskovalci spoznajo njegov življenjepis, 63-letno glasbeno kariero, polno njegovih osebnih predmetov ter nagrad in priznanj. Kot se za štajerske konce spodobi, so v kleti muzeja uredili še vinoteko.