S kolesi 2000 metrov nad morjem

Le še nekaj tednov nas loči, ko bodo Turracher Höhe, kraj na meji med avstrijskima deželama Štajerska in Koroška, zavzeli smučarji, gotovo tudi iz Slovenije, saj je tamkajšnje smučišče precej znano in priljubljeno, ne le zaradi bližine, ampak predvsem zaradi razgibanih prog in nikoli pretirane gneče. A si kraj vse bolj utrjuje sloves tudi med ljubitelji gorskega kolesarjenja.

Pravzaprav je Turracher Höhe odlična kombinacija za tek, pohodništvo in kolesarjenje. Le za čofotanje v tamkajšnjem jezeru je treba zbrati nekaj več poguma, saj se poleti redko segreje nad 16 stopinj Celzija. No, letos je ob temperaturnih rekordih doseglo kakšno več.

Pravzaprav je Turracher Höhe odlična kombinacija za tek, pohodništvo in kolesarjenje. FOTO: Mirko Strle

Da tamkajšnji upravljavci smučišča in turistični delavci vse bolj stavijo tudi na poletno sezono, kaže vse več gorskokolesarskih poti, predvsem tako imenovanih flow trailov. Za najmlajše se začne že v dolini na pump trailu, kjer se otroci, pa seveda tudi odrasli, lahko učijo osnov tovrstnega kolesarjenja. Nadaljuje pa se po dveh ogrevalnih oziroma povsem začetniških poteh. Tja je treba poganjati pedala sicer tudi navkreber (a brez skrbi, ni prav velike višinske razlike), potem pa vas sedežnica potegne s 1750 na več kot 2000 metrov nad morjem. In tam se pravi raj šele začne.

Panoramske ture

Čeprav imajo skupno kar deset poti, je glavna atrakcija brez dvoma Kornock Flow Trail, ki se začne ob gorski postaji sedežnice Kornockbahn (kjer so med drugim čudoviti razgledi na okoliške vršace), potem pa gre razgiban teren čez ovinke, mostove, steze, valove ... Da je še lepše, poskrbita različni težavnostni stopnji, tako lahko med spustom izbirate lažji ali težji flow. To pomeni, da gredo lahko na izhodišče povsem različno pripravljeni in sposobni kolesarji, vmes izberejo težavnostno stopnjo, cilj je pa spet za vse isti. Kako zelo vlagajo v kolesarski turizem, kaže tudi to, da stalno razvijajo in dodajo proge. Ob našem obisku konec avgusta je bila nova tik pred zaključkom, naslednjo sezono pa se obeta že bolj adrenalinska, z resnejšimi skakalnicami. Tako bo Turracher Höhe brez dvoma ponujal vse za začetniško in resno gorsko kolesarjenje.

Bazen v jezeru, slovenski hotel in kitajska pagoda sredi Alp

Že zdaj pa se lahko prav vsak poda na panoramske ture po avstrijski Koroški. Uradno potrjene gorskokolesarske poti so dobro označene in ne zahtevajo posebnih veščin. Gorski svet nacionalnega parka Nockberge ponuja popolno turo za vsakega kolesarja.

Z e-kolesi na panoramski potep FOTO: Mirko Strle

Letos bo gotovo še nekaj primernih dni za vrtenje pedalov na meji med dvema avstrijskima deželama in potem je že na vrsti smučanje. Turracher Höhe namreč slovi po tem, da je tam zaradi geografske lege mati narava precej radodarna s snegom.

Iz Slovenije

Od lanskega poletja se na štajerski strani jezera bohoti hotel Alpin Peaks, katerega lastnika sta Slovenca, zakonca Sebastijan in Katja Lupša iz Tržiča. Zlasti je posebna in zanimiva njuna zgodba.

»Začelo se je pravzaprav s tem, ker smo kot družina zelo radi smučali, večkrat smo šli s hčerkama čez mejo v Avstrijo. V naju je tlela želja, da bi imela svoj apartma ali hiško,« pogovor začneta zakonca Lupša. Katja pristavi: »Najprej, tega je že kakšnih 20 let, sva gledala za kakšno ustrezno nepremičnino v Kranjski Gori, ampak so bile že takrat cene podivjane.« Sebastijan pa nadaljuje: »Bilo je za krompirjeve počitnice 2004, ko smo bili z družino v Bad Kleinkirchheimu, in povsem po naključju sva naletela na zemljišče v Turracher Höhu. Lokacija in cena sta bili sprejemljivi, zato sva sklenila postaviti hiško, sprva povsem za lastne potrebe, kot nekakšne vikend. Potem se je porodila ideja še o oddajanju in po desetih letih sva postavila še eno. Tako rekoč ves dohodek sva investirala.«

Katja in Sebastijan Lupša z eno od hčera, ki je prav tako vključena v vodenje hotela. FOTO: Michael Stabentheiner

Domačini so ju po prvih zadržkih sčasoma povsem sprejeli in tako so se od ust do ust leta 2016 širile govorice in prišle na uho tudi zakoncema Lupša, da se na odlični lokaciji ob jezeru prodaja večje zemljišče, namenjeno turistični dejavnosti. »Pravzaprav se je vse skupaj zgodilo bolj ali manj spontano. Bila je dobra priložnost, našla sva poslovnega partnerja in smo zagrizli v projekt,« opišeta začetke gradnje hotelskega kompleksa ob jezeru.

Dolce vita po koroško

No, gradnje pravzaprav še ne, saj je treba tudi pri severnih sosedih skozi birokratske postopke, kjer imajo pomembno besedo sosedje. »To ti seveda kravžlja živce in podaljša vse skupaj,« pravi Sebastijan in pojasni, da je pri takšnih projektih treba to vzeti v zakup in sprejeti, da se žal ne da ničesar urediti čez noč.

Ne le da sta lastnika Slovenca, tudi materiali in oprema so večinoma iz Slovenije. In prav tako arhitekt Bernard Kramarič, ki je zasnoval hotel in ves čas tesno sodeloval tudi s Katjo, ki ji je notranje oblikovanje zelo pri srcu. Sebastijan je imel v rokah bolj tehnične reči, kot sta recimo zasnova sodobnega krmiljenja ogrevalnega in vodovodnega sistema. Kar se tiče grobih gradbenih del, so delali Avstrijci, večino lesa, opreme in drugega pa so priskrbeli slovenski dobavitelji. Odločila sta se namreč, da v projekt vpeljeta večinoma slovenske podjetnike.

Les je eden glavnih materialov hotela Alpin Peaks. Foto Michael Stabentheiner/Promocijsko gradivo

»Zime tu so prave zime. Šele zdaj vidiva, kako velika prednost je za nas, ker smo edini tu s podzemno garažo. Spomnim se, da smo enkrat smučali že 15. oktobra, sredi novembra pa se sezona skoraj gotovo že začne in traja tja do prvega maja. Tudi smučišče Turracher Höhe je Slovenkam in Slovencem zelo dobro znano, ni prav veliko, a zelo prijetno in z razgibanimi progami. Lani smo gostili celo ameriško smučarsko reprezentanco in bili so navdušeni,« še dodaja Sebastijan.