Kdo se boji križark? Koper ne!

Letos bi v Kopru lahko dosegli rekorden obisk potnikov s križark, saj številke za zdaj kažejo, da jih bo blizu 110.000. Doslej imajo rekord iz nadvse uspešnega leta 2011, ko so našteli 108.729 prihodov gostov z velikih turističnih ladij. Industriji križarjenj v svetu dobro kaže.

Jana Tolja, svetovalka koprskega župana za področje križarjenj, pravi, da se v Kopru ne bojijo pretiranega obiska, ki povzroča težave Dubrovniku, Benetkam ali Barceloni. »Pri nas se le poredkoma zgodita po dva prihoda velikih potniških ladij naenkrat, obiski so razpršeni od marca do decembra in v povprečju je gostov manj kot 2000 naenkrat. To je številka, ki jo Koper in Slovenija brez težav zmoreta oskrbeti. Med svoje dolgoročne cilje smo si nekoč postavili, da bi Koper lahko sprejel največ od 200.000 do 250.000 gostov s križark, vendar primerno razporejeno skozi skoraj vse leto,« pove Jana Tolja.

V 14 letih je priplulo 719 ladij (do danes okoli 750), na njih je bilo 719.772 potnikov (do danes okoli 750.000), torej le nekaj več kot 1000 potnikov na obisk ladij. Vodja potniškega terminala v Luki Koper Bojan Babič trdi, da sedanji obisk nikakor ne vzbuja skrbi, saj se z ladje, ki ima 2000 potnikov, v povprečju polovica teh poda na izlete po Sloveniji: največ v Ljubljano, Postojno, Lipico, na Bled in v zaledje Istre, od druge polovice jih od pet do deset odstotkov ostane na ladji, kakih 900 pa se jih raztepe po Kopru, Piranu, Izoli in drugih bližnjih krajih. To niso tako velike številke, da jih slovenski turistični kraji ne bi prenesli.



Jana Tolja razlaga, da bodo 200.000 turistov na leto težko dosegli in da bi bil velik uspeh, če bi jih bilo čez nekaj let 150.000 ali kvečjemu 180.000, kar bi bilo obvladljivo, ker ne pridejo vsi hkrati. »Gostinci, trgovci, prevozniki, turistične agencije in organizatorji izletov so več kot zadovoljni. Resda niso vsi gostje enako razsipni, ampak pred nekaj leti je temeljita analiza pokazala, da na dan v povprečju porabijo 75 evrov ob obisku kraja.

Zdaj po naših ocenah porabijo 85 evrov, v kar so všteti vsi stroški (tudi privez in luške pristojbine ladje). Lanskih 101.000 gostov je torej v Slovenijo prineslo približno 8,5 milijona evrov.
Seveda so razlike med gosti in ladjami, ki jih pripeljejo. Nekateri so bolj znani po zapravljivosti, drugi po varčevanju. V Koper prihajajo gostje iz več kot stotih držav. Štiri petine teh, ki obiščejo Koper s potniškimi ladjami, je angleško govorečih, iz Velike Britanije, ZDA, Kanade in Avstralije.
 

Koper med uspešnejšimi potniškimi pristanišči

Sicer pa ima Koper na področju križarjenja enako usodo kot panoga po svetu in sodi med uspešneje razvijajoča se tovrstna pristanišča. Prvih 18 prihodov ladij in samo 1100 potnikov so zabeležili leta 2005, ko so vsi še zelo dvomili, da bi se slovensko pristanišče lahko resno spopadlo s tem poslom. Zdaj po velikosti ladij in številu gostov sodi med srednje velika sredozemska pristanišča. Še posebej skokovit razvoj so dosegli v prvih šestih letih delovanja, sledilo je nekaj manjših nihanj, lani so dosegli 101.418 prihodov potnikov in od vseh pristanišč po podatkih sredozemskega združenja pristanišč Medcruise Ports najvišjo, kar 40-odstotno rast prometa.



Koper ima nekaj prednosti. Predvsem je že privezno mesto velikih križark tako rekoč v središču starega dela mestnega jedra, ki je bogato z zgodovino in spomeniki. Blizu so turistično razviti drugi kraji v Istri in hitro dostopne številne raznolike in butične posebnosti slovenske turistične ponudbe. Zato gostje iz Kopra najpogosteje potujejo v vse bolj cenjeno Ljubljano, v Postojno in Lipico, blizu so Kras, tudi Bled in notranjost Istre.


 

Ne hlepijo po pretiranem obisku križark

Pomanjkljivost Kopra je, da nima posebej zgrajene stavbe na potniškem terminalu, so pa zato državne službe nadvse prilagodljive in ponujajo hitre storitve na področju prehajanja meje. Doslej je bil Koper tudi nadpovprečno gostoljuben do gostov, saj je mesto pogosto organiziralo prireditve, ki so bogatile njegovo ponudbo. Portoroška agencija Atlas Express je skupaj s Koprom prejela letos tri najvišje nagrade azamazing za koncerte Perpetuum Jazzile na Titovem trgu. Toda prav ti ekskluzivni večeri so postali kamen spotike aktualne politike, saj se sedanji župan (v nasprotju s prejšnjim) s sodelavci sprašuje, ali je prav, da ladjarji na osrednjem trgu pripravljajo ekskluzivne dogodke za večje skupine gostov s križark.

Tak odnos napoveduje preobrat v lokalni politiki do teh gostov, saj je cilj Kopra, da sprejme le eno križarko na dan, celotna slovenska destinacija pa je izrazito usmerjena v trajnostno naravnano turistično ponudbo. Ponudba slovenskega turizma je tudi na področju križarjenj vse bolj cenjena in butična, čeprav je v resnici sinonim nasprotne turistične miselnosti (množične in industrijsko zasnovane turistične ponudbe). Dobra plat Kopra je v usklajenem delovanju državnih in občinskih organov s turističnim gospodarstvom in Luko Koper.




 

Pretirana gneča turistov z ladij izzvala upor domačinov

Tako Koper kot Trst sta močno odvisna od Benetk, kjer je nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva zaradi pretirane množice gostov doseglo vrh pred nekaj tedni, ko je ladja MSC Opera (ta je bila le dober mesec prej na obisku tudi v Kopru) zaradi okvare motorjev trčila v pomol in drugo, manjšo potniško ladjico. Zato so v Benetkah še okrepili prizadevanja, da bi zmanjšali obiske ladij ali pa jih preselili s sedanjega terminala Marittima, kjer imajo na voljo sedem priveznih mest za velike križarke (tudi več kot 300 metrov dolge ladje) in kar štiri terminale za sprejem potnikov. Nasprotniki bi radi goste s križark zrinili s terminala Marittima v tovorno pristanišče Marghera, kjer bi bila na voljo samo dva priveza, brez ustreznih terminalov za sprejem potnikov in precej dlje od mesta. Benečani zahtevajo tudi prepoved plutja velikih ladij po kanalu Giudecca mimo Markovega trga.

Nasprotniki križark so v Benetkah dosegli precejšnje zmanjšanje števila prihodov ladij. Leta 2011 so našteli 1398 prihodov ladij in na njih 2,25 milijona potnikov, lani pa »le« še 1,56 milijona potnikov in 502 veliki križarki. Problem je tudi, da so Benetke tako imenovani home-port, zaradi česar se ob menjavi gostov v mestu znajde dvojno število gostov (tisti, ki se izkrcajo, in tisti, ki se potem vkrcajo). Množica turistov je še zmeraj uničujoča za zgodovinski biser.

Podobne težave imajo tudi v Dubrovniku, kjer so lani sicer za dva odstotka zmanjšali število gostov, vendar so jih imeli skupaj s Korčulo še vedno 732.000 in 438 ladij. Še leta 2000 so imeli v Benetkah zgolj 350.000 gostov s križark in v Barceloni 600.000. Po 18 letih jih je približno petkrat več. V Barceloni je bilo lani tri milijone potnikov.


 

Napovedi rasti križarjenj

Panoga križarjenj napoveduje rast vsaj še prihodnjih osem let. Sredozemska pristanišča so lani zabeležila 28 milijonov prihodov potnikov in 12.734 prihodov ladij. Ladjarske družbe imajo trenutno za prihodnjih pet let naročenih 37 novih velikih križark. Seštevek naročil krepko presega 20 milijard evrov. Ladjedelske zmogljivosti so povsem zapolnjene. Po podatkih združenja Medcruise Ports je trenutno na svetu 407 križark, ki premorejo 600.000 ležišč. Do leta 2027 naj bi se njihovo število povečalo na 472, imele pa naj bi 785.000 ležišč. Lani je bilo 35 odstotkov vsega prometa s križarkami na Karibih in 16,7 odstotka v Sredozemlju, letos se delež Sredozemlja povečuje na 17,3 odstotka, preostali del Evrope ima 16-odstotni delež prometa, Azija in Avstralija skupaj pa približno 20-odstotnega.



Rasti križarjenja ne ustavijo niti ladijske nesreče, ki sicer močno odmevajo, vendar jih je še bistveno manj kot letalskih nesreč. Najhujša se je zgodila že pred več kot sedmimi leti, ko je v Tirenskem morju na otoku Giglio nasedla in se potopila Costa Concordia, na njej je utonilo 32 potnikov, kapitan Francesco Schettino je v zaporu, ladjo so odstranili z dna. Vse več je novic (še posebej v ZDA), da inšpekcije strogo kaznujejo ladje, ki ne izvajajo varnostnih ali varovalnih ukrepov za zaščito okolja. Vse glasnejši so tudi nasprotniki pretiranega obiska ladij v velikih turističnih središčih. Med deset največjih v Sredozemlju sodijo Barcelona, Civitavecchia (pri Rimu), Balearski otoki, Genova in Savona, Marseille, Benetke, Neapelj, Pirej in Livorno (šele 11. je Dubrovnik).
 

Križarke onesnažujejo, a ne toliko, kot trdijo nekateri​

Velike križarke so potencialne onesnaževalke okolja, vendar je Marko Perkovič, strokovnjak za področje onesnaževanja in varovanja morja, prepričan, da številne civilne iniciative pretiravajo, ko, denimo trdijo, da ena takšna ladja onesnažuje toliko kot 700.000 avtov. Potniška ladja, ki prispe v Luko Koper, ne onesnažuje okolja nič bolj kot katera koli običajna podobno velika tovorna ladja. (V Luko Koper pripluje na leto v povprečju 2000 ladij.) To velja glede izpustov v zrak zaradi goriva.

Glede izpustov odpadnih vod (fekalij in odpadnih vod iz kuhinje) morajo vse ladje spoštovati določila mednarodnih konvencij. Vse velike potniške ladje imajo v svojih trupih tudi čistilne naprave za ustrezno število potnikov. Te čistilne naprave prečistijo tako imenovane črne in tako imenovane sive vode, šele prečiščene vode smejo ladje na odprtem morju (dovolj daleč od obale) spustiti v morje, medtem ko morajo zgoščene ostanke odpadnih vod predati za to predvidenim službam v pristaniščih.



Marko Perkovič pravi, da je za čistost Jadranskega morja veliko bolj problematičnih več deset tisoč jadrnic in jahtic, ki nimajo čistilnih naprav. Skoraj vse pa svoje odpadke spuščajo v morje. To pomeni še posebno obremenitev morja ob hrvaški obali, kar nedvomno dobro vedo vsi, ki so se že kdaj potapljali poleti v Dalmaciji.