Dubrovnik ali Kraljevi pristanek?

Prebivalci Dubrovnika se ne začudijo več, če zaslišijo, kako skupina vznesenih turistov ob slikovitem jezuitskem stopnišču vpije: »Sramota! Sramota! Sramota!« Omenjene stopnice so ena izmed točk, ki najbolj vznemirijo ljubitelje serije Igra prestolov (Game of Thrones). Pred osmo sezono je Dubrovnik – v domišljijskem svetu Kraljevi pristanek – kajpak spet v središču pozornosti.

Dubrovnik je ena izmed turističnih točk, v zvezi s katerimi najpogosteje slišimo pripombe o množičnem turizmu. V tem smislu ga celo primerjajo z Benetkami. V mesto, ki ga zlasti v poletni sezoni okupirajo tisoči turistov z velikanskih ladij za križarjenje, pa vse od druge sezone Igre prestolov (takrat je namreč v njej debitiral Dubrovnik) derejo še oboževalci te serije televizijske hiše HBO in poskušajo na različne načine podoživeti trenutke glavnih junakov. Zanje je Dubrovnik Kraljevi pristanek (Kings Landing), glavno mesto Zahodnjega, enega od Sedmih kraljestev, zamišljenih po knjižni uspešnici pisatelja Georgea R. R. Martina.
 

Mojito sramote

Na omenjenem baročnem stopnišču jezuitske cerkve svetega Ignacija si tako v spomin najpogosteje prikličejo vzklike, ki so spremljali kraljico Kraljevega pristanka Cercei, ko je morala gola stopiti pred ljudstvo in priznati prešuštvo. »Neverjetno je, koliko obiskovalcev nam je prinesla ta serija,« je za AFP dejal Ivan Vuković, eden od vodnikov po Dubrovniku, »toda ne vemo, kaj storiti z vsemi temi ljudmi.«

V mestu domuje okoli 43.000 ljudi, lani se je nadnje »zgrnilo« vsega skupaj 1,2 milijona turistov, ustvarili so več kot štiri milijone prenočitev. Seveda jih je le del takih, ki pripotujejo samo zaradi priljubljene serije; po oceni zagrebškega ekonomskega inštituta je s tem namenom med letoma 2012 in 2015 prišlo nekaj manj kot četrt milijona obiskovalcev, ki so tam porabili 126 milijonov evrov.



Ivan Vuković se je željam turistov po spajanju s fantazijskim svetom v seriji, prirejeni po knjižni uspešnici, prilagodil in tako več kot polovica njegovega vodenja po mestu vključuje točke iz Kraljevega pristanka. Preostala polovica se še vedno osredotoča na resnično mesto Dubrovnik, katerega zgodovina sega v sedmo stoletje.

Priložnost so prepoznali tudi drugi ponudniki. V baru s pogledom na jezuitske stopnice si je tako mogoče naročiti mojito sramote, trgovina s spominki na temo Igre prestolov prodaja vse mogoče predmete, od odpirača za steklenice s tem motivom za 40 evrov, majice za 34 evrov, skodelice za 20 evrov ... »Ne smemo pljuvati v lastno skledo,« je ob pogledu na množice ljudi, ki si ogledujejo prepoznavne točke, dejal lastnik tamkajšnje picerije Niko Grljević.
 

Dubrovnik je več kot Kraljevi pristan

Tudi 70-letni upokojenec Gordan Prislić je ugotavljal, da je imela serija pozitiven vpliv na prepoznavnost Dubrovnika, še vedno pa je zelo zaskrbljen zaradi množičnega turizma. »Poleti še golobi nimajo kje pristati, takšna gneča je na ulicah,« se je pridušal, »bojim se, da bo turizem uničil staro mesto.« Na njegovo podobo vse bolj vplivajo tudi številne trgovinice, polne spominkov, povezanih s serijo, spremenila se je kajpak tudi podoba na družbenih omrežjih, saj je ključnik #KingsLanding takoj za klasičnim in (za zdaj) prevladujočim #Dubrovnik.

Vodnik Vuković prizna, da je nekaj časa nosil majico z napisom Dubrovnik je več kot Kraljevi pristanek – dokler ni spoznal, da bi lahko z njo pregnal mlajše generacije in si nakopal zamero na družbenih omrežjih. »Za mlade so filmi, serije in družbeni mediji veliko pomembnejši kot zgodovina.«