Nekdanja Kolarjeva domačija, ki je bila dolga leta del dediščine Kozjanskega parka in je znana predvsem po tem, da je tam živela teta Josipa Broza - Tita, je po prenovi zaživela z novim poslanstvom. Ob minulem, 25. prazniku kozjanskega jabolka so namreč tam odprli Žabjo domačijo, kjer se obiskovalci lahko potopijo v skrivnostni svet dvoživk, katerih pomen je pogosto spregledan. Na območju Kozjanskega parka živi 14 vrst dvoživk.

V neokrnjenih krajih, kjer je koza prebivalce rešila pred zmajem

Na Žabji domačiji, ki so jo uredili v okviru projekta Life Amphicon, predstavljajo vrste dvoživk, ki jih najdemo v Kozjanskem parku in bližnjih območjih Nature 2000, prav tako njihov življenjski cikel, posebnosti ter njihove habitate. V informacijskem centru je posebna pozornost namenjena različnim tipom ukrepov, ki so pomembni za ohranjanje populacij. Dvoživke so namreč med najbolj ogroženimi skupinami vretenčarjev tako v Sloveniji kot drugod v Evropi. Upad populacij je posledica izgube, drobitve in uničenja primernega življenjskega prostora ter zmanjšanja njihove povezanosti.

Učna pot okoli ribnika Trebče

Poleg ogleda vsebin in interaktivnih prikazov v notranjih prostorih domačije se lahko obiskovalci podajo na učno pot okoli ribnika Trebče, ki z informativnimi tablami spremlja dvoživke skozi vse leto, od spomladanskih selitev v mrestišča do jesenskih priprav na hibernacijo v hladnem delu leta.

Ob domačiji so uredili učno pot. FOTO: Mojca Valenčak

Ribnik je namreč, kot je pojasnila biologinja in sodelavka pri projektu Life Amphicon Anja Bolčina, pomembno mrestišče za tamkajšnje dvoživke. Da spomladi varno prispejo do vode, zaposleni skupaj s prostovoljci skrbijo že 25 let ter potrpežljivo prenašajo žabe čez cesto, ki je bila dolgo ena izmed črnih točk zaradi velikega števila povoženih dvoživk. Leta 1999 je biolog Bernard Goršak v nekaj dneh na razdalji približno 400 metrov našel kar 1500 mrtvih dvoživk. Akcija prenašanja je stekla še isto leto.

Takrat so se tudi začeli tkati drobci zgodbe današnje Žabje domačije, je povedala Anja Bolčina, saj se je porodila zamisel, da bi uredili informacijsko točko, kjer bi ljudje izvedeli več o dvoživkah, ki so sicer pogosto spregledane. Ozaveščanje javnosti je namreč zelo pomembno za njihovo preživetje v ranljivem obdobju selitev. Ker je prav tam samevala že nekaj let zaprta Kolarjeva domačija, znana predvsem po tem, da je na njej živela teta predsednika nekdanje Jugoslavije Josip Broza - Tita, so se odločili, da tam uredijo to informacijsko središče.

Nekdanja Kolarjeva domačija je znana po vezeh s predsednikom nekdanje skupne domovine. FOTO: Mojca Valenčak

Med obnovo Kolarjeve domačije, ki je danes v lasti občine Bistrica ob Sotli, je stara hiša dobila novo slamnato streho, osvežili so fasado, prenovili tla in notranjost. V sosednji zidani hiši pa so poustvarili razstavo o Josipu Brozu - Titu, ki se je rad vračal na Trebče na obisk k teti Ani Kolar, rojeni Javeršek, in sestrični Ani Kostanjšek. Domačija, kjer se je leta 1864 rodila Marija Javeršek, Titova mati, pa je v sosednji Podsredi in prav tako deloma spremenjena v muzej.

Za vse generacije

Kot so še sporočili iz Kozjanskega parka, je Žabja domačija namenjena vsem generacijam, ne le kot središče za raziskovanje, izobraževanje in ozaveščanje o pomenu dvoživk in njihovih habitatov, ampak tudi za sprostitev oziroma oddih.

Žabja domačija je namenjena vsem generacijam. FOTO: Mojca Valenčak

Infocenter je oktobra odprt od torka do petka med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 11. in 15. uro, ob ponedeljkih in praznikih pa bo zaprt. Novembra bo Žabja domačija odprta od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro. Za napovedane skupine jo odprejo tudi po dogovoru. Tam med drugim načrtujejo naravoslovne dneve, v okviru katerih bodo pripravili vodene oglede z delavnicami in drugimi aktivnostmi, je še povedala Anja Bolčina.

Na Trebčah se neločljivo prepletata naravna in kulturna dediščina. FOTO: Mojca Valenčak