Razdalje, ki smo jih vajeni v Sloveniji, so tako majhne, da se čudimo onim na drugi strani luže, ko pravijo, da živijo na obali, čeprav so od nje oddaljeni na desetine kilometrov. Pa vendar je tudi na stari celini lahko tako. V Sevilli, denimo.

Ob obisku več kot 2200 let starega španskega mesta, ki je tudi prestolnica pokrajine Andaluzija, imate občutek, kakor da ste res ob obali, čeprav je Sevilla od nje oddaljena dobrih sto kilometrov. Tamkajšnje podnebje in celo vonj po morskem imata zavajajoč učinek.

Ko so se pri nas temperature spustile pod ledišče, je bil obisk Seville pravi balzam za telo in dušo. Čeprav tudi tam v zimskem in zgodnjepomladanskem času – predvsem ponoči in v zgodnjih jutranjih urah – ni ravno prijetno toplo. Čez dan, ko se sonce dvigne, pa je čisto drugače.

Čeprav je, kot rečeno, daleč od Atlantika, je v zraku – morje! Tudi nadmorska višina je temu primerna, v povprečju se dvigne na le sedem metrov.

Sevilla je že dolgo ena najbolj priljubljenih španskih turističnih destinacij. Razlogov pa je veliko; od že omenjenega ugodnega podnebja, pestre kulture in zgodovine do seveda hrane in pijače. Na njenih ulicah doživite tisti pravi španski temperament. Čeprav ima mesto močan srednjeveški, renesančni in baročni pridih, so še kako vidne tudi sledi arabske kulturne dediščine.

Brskanje po zgodovini in legendah pokaže, da je mitološki ustanovitelj mesta Herkul, ki je pogosto označen kot feničanski bog Melkart. Mit pravi, da se je dvignil prek Gibraltarske ožine do Atlantika in ustanovil trgovski postojanki na krajih, kjer sta zdaj Cádiz in Sevilla.

Ozke ulice, visoke stavbe

V minulih mesecih in tednih, ko so bili dnevi krajši in sonce precej nižje kakor v poletnih mesecih, so ozke ulice in razmeroma visoke zgradbe bolj paša za oči, težje pa da bi tam našli primeren prostor za kavico ali kozarček vina na soncu. Da bi nas med posedanjem prijetno božali topli žarki, je treba na katerega od trgov. Mogoče kar na eno od glavnih mestnih znamenitosti, trg San Francisco (ob mestni hiši), če bo le kakšna miza prosta.

Sprehod do tja pa razkrije še nekaj pravzaprav neverjetnega – četudi se temperature rade spustijo pošteno pod 10 stopinj Celzija, je videti polno agrumov. Pomaranče so na dosegu roke po večjem delu mesta, vendar so za običajne obiskovalce le na ogled, saj ni opaziti prav nikogar, ki bi roko stegoval proti zrelim sadežem. Pomarančevci krasijo tudi predel Santa Cruz, najstarejši del Seville, ki je bil nekoč judovska četrt. Značilnost tega dela je, da stavbe niso tako visoke, so pa ulice še naprej ozke.

 

Jezero na trgu

Gotovo najbolj osupljiv je pogled na arhitekturni čudež na Španskem trgu (Plaza de España). Stavbo v obliki polkroga so zgradili leta 1928 za ibero-ameriško razstavo Expo leto pozneje. Gre za pomemben primer arhitekture, ki združuje religijo ter špansko kulturo baroka, renesanse in mavrskega preporoda. Mavri so igrali pomembno vlogo v tem mestu. Danes je v stavbi muzej, v večjem delu pa službujejo državni in mestni uradniki. Zunanjost je kot nalašč za nabiranje fotografskih utrinkov: fontana, mostički s keramičnimi ograjami, poslikave pod arkadami ... Po umetnem jezercu pred stavbo lahko zaveslamo v najetem čolnu.

Mesto na dva dela seka reka Guadalquivir (dolina ob njej velja za zelo rodovitno), ob kateri je Zlati stolp (Torre del Oro). Danes je predvsem turistična zanimivost, nekoč pa je bil namenjen opazovanju in obrambi na reki. Ob njem sta urejeni velika ploščad in sprehajalna pot, kot nalašč za posedanje in razgled tako na stari kot novi del mesta.

Sevilla je bila po odkritju Amerike tja do 18. stoletja glavno in edino pristanišče za raznovrstno blago, ki je prihajalo iz novega sveta v Evropo. Pozneje je ta vloga pripadla mestu Cádiz. Sevilla in Andaluzija kot celota sta tudi zibelka znamenitega energičnega plesa flamenko. Tega med pohajkovanjem nikakor ne morete spregledati. Znamenitosti je v mestu res veliko, a najpomembnejši je tisti pravi utrip, energičnost, sproščenost, dobra hrana in pijača. Zaradi tega je povsem jasno, zakaj vsako leto privabi več kot dva milijona obiskovalcev.