Dve državi, sedem gradov, številne zgodbe

Na zahodu Hrvaške Grad Veliki Tabor, dvorec Orešić, Stari grad Varaždin in Grad Čakovec, v Sloveniji Dvorec Rakičan, Ptujski grad in Stari grad Celje so že vsak posebej vredni obiska, a najboljši sprehod skozi zgodovino je turneja po vseh, priporočljivo je, da si zanjo vzamemo tri dni. Po novem so namreč povezani v projekt Living Castles oziroma Mreža živih gradov, s katerim so uvedli inovativne pristope za ohranjanje kulturne dediščine in promocijo turizma.

S projektom Living Castles so po vzoru Češke in Bavarske gradove povezali, pri promociji pa šli v korak s časom in ponudbo naredili zanimivejšo za širšo populacijo. Sprehod v preteklost s pomočjo interaktivnih vsebin, očal za prikaz virtualne resničnosti, videoprojekcije na obzidjih gradov in dvorcev, prezentacije na tablicah, razne naloge in igre za najmlajše je le nekaj najzanimivejših novosti, ki jih ponujajo.
 

Grad Veliki Tabor

Nedaleč od državne meje s Slovenijo (tik ob vasi Destinić) je na odmaknjeni lokaciji Grad Veliki Tabor. Nekoč lastnikom, zdaj pa obiskovalcem ponuja čudovit razgled na Hrvaško Zagorje, oko pa seže tudi v Slovenijo. Plemiški grad je začela graditi družina Celjskih sredi 15. stoletja, končala pa družina Ratkajevih. Omenjeni projekt je omogočil, da so, tako kot drugi v projektu, lahko financirali videoprojekcijo (tako imenovani video mapping), ki jo (po dogovoru) predvajajo na notranji strani obzidja, zato je ogled gradu priporočljiv predvsem zvečer.


Zgodovina gradu je prežeta z ljubeznijo, a z nenavadnim in tragičnim koncem. Po legendi se namreč iz njega še danes sliši jok Veronike Deseniške, po steni pa polzijo njene solze. Kako ne, če pa naj bi bila zazidana v obzidje Velikega Tabora. Podrobnosti njenega (ne)srečnega življenja, predvsem vzpon in padec ljubezenskega razmerja z grofom Friderikom Celjskim, naj bodo prihranjene za obisk gradu. Veronikina nesrečna zgodba je tako postala njegov zaščitni znak.
 

Grad Orešić

Na ostankih oziroma razvalinah srednjeveške utrdbe sta grof Krsto in Josipa Orešić sredi 18. stoletja zgradila nov baročni grad. Tam je tudi Muzej kmečkih uporov s pompoznim spomenikom borcu za pravice Matiju Gubcu in njegovim kmečkim uporom. Vendar za pravico naroda ni prepozno, saj je po legendi Gubec še živ in se bo vrnil. Čaka se le, da mu zraste dovolj dolga brada.




Življenje družine Orešić sega v srednjeveške čase, ko je bil pregon čarovnic na vrhuncu. Tudi ena od članic omenjene družine se je morala spopasti s tako hudimi obtožbami. Mladi Anton Orešić se je poročil z lepo in izobraženo Marijo Terezijo Wintershoffen. Potem ko sta bila že nekaj časa v zakonskem jarmu in mu je povila tri otroke, jo je doletela mora. Anton jo je obtožil varanja, s pomočjo magije pa jo poskušal spraviti na drugi svet. Njun zakon je razpadel, a čeprav ji krivda ni bila nikoli dokazana, so otroke prevzeli Antonovi sorodniki.
 

Stari grad Varaždin

Na obrobju starega dela Varaždina je čudovito ohranjen in obnovljen srednjeveški grad. V notranjosti so dali velik poudarek oblačilom tistega časa, med drugim pa se lahko z uporabo VR-očal ali aplikacije na tablici vrnemo stoletja nazaj in oblečemo tedanja dekleta.


Če kaj, hitro spoznate, da je nekoč gotovo odpadel poziv: »Draga, hitro se obleci, mudi se nama,« saj je bilo kosov oblačil veliko, predvsem pa sta veliko časa (napačno je mišljenje, da je to veljalo samo za ženske) vzeli nameščanje in napenjanje steznika. Ja, za lepoto (oziroma raven trebuh) je bilo treba poskrbeti. In potrpeti.

Grad ponuja najboljšo zgodovino kulture stanovanja in oblačenja.
 

Stari grad Čakovec

Ne le zaradi gradu, tudi zaradi tamkajšnjega Muzeja Međimurja brez obiska Čakovca pač ne gre. Muzej je osrednji spominski prostor Međimurja. Muzejska zbirka gradu, za potrebe predstavitve prepletena s sodobno tehnologijo, na zunaj pa bastijoni, obzidja, palača in park so srce današnjega modernega mesta Čakovec.


Čakovski grad je obdan z zelenjem stoletnega mestnega parka. Tik ob palači, med rastlinjem, je skrit vhod v nekdanji skrivni predor, ki je danes prehoden le v dolžini osemdesetih metrov. O njem govorijo številne legende, med njimi je tudi tista o Pozoju, ogromnem krilatem zmaju, ki se po ustnem izročilu skriva v predoru. Kje, do zdaj še niso ugotovili ali pa to skrivnost skrbno čuvajo ...
 

Dvorec Rakičan

Ne grad ali trdnjava, ampak dvorec, je bil eden prvih poudarkov ob obisku Rakičana. Lahko bi rekli, da se v njem zgodovina ponavlja, saj načeloma nikoli ni služil za prebivališče lastnikov, ampak kot utrdba in »počitniško« zatočišče plemiške družine. Tudi zdaj je to edini od omenjenih sedmih gradov oziroma dvorcev, v katerem je mogoče prespati.

Načrti pa so še bolj smeli, razkrije Robert Celec, direktor Raziskovalno-izobraževalnega središča Dvorec Rakičan, saj imajo v prihodnje namen konje in konjušnico preseliti, na podstrehi, kjer imajo trenutno okoli 7000 bal sena, pa urediti dodatna prenočišča.


Kot pravi Celec, se zavedajo, da več dni na njihovem dvorcu gostje nimajo kaj početi, je pa to idealna izhodiščna točka za turistične zanimivosti v bližnji in širši okolici, tudi čez mejo. »Za to si tudi prizadevamo, si med seboj pomagamo, usmerjamo goste drugam, drugi jih bodo pa k nam. To je tudi eden glavnih ciljev projekta, v katerem smo povezali sedem gradov,« še pojasni.
 

Ptujski grad

Le kdo ne pozna najstarejšega slovenskega mesta, kjer se nad starim mestnim jedrom bohoti eden najznamenitejših gradov pri nas. Očara predvsem s čudovito muzejsko zbirko in ambientalno urejenimi sobanami.

Od sedmerice grajskih lepotcev imajo le tam grajsko vinsko klet, v kateri so razstavljeni eksponati iz bogate zgodovine vinogradništva v okolici. V kletnih prostorih je tudi sod velikan, saj zdrži kar 40.410 litrov rujne kapljice.


Zgodovinski viri razkrivajo, da je bil grajski grič poseljen že od 5. tisočletja pred našim štetjem. Takratni prebivalci Petovione so na njem postavili trdnjavo in svetišča, v zgodnjem srednjem veku je bilo tu slovansko grobišče. Srednjeveška utrdba pa je nastala v 11. stoletju.

Danes so v gradu na ogled najbolj obiskane in reprezentativne zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož: orožje, glasbila (največja zbirka v Sloveniji), tradicionalne pustne maske, zbirka fevdalne stanovanjske kulture, slike na steklu in grajska galerija.

Stari grad Celje

Srednji vek in vitezi, to je prva asociacija ob omembi Celjskega gradu. Tamkajšnji Viteški dan se je namreč že močno prijel. Grad razkriva vladanje dinastije Celjskih. Zgodovina je temačna, strašljiva, pa tudi zapeljiva in romantična. Ljubezen in romantika sta tesno povezani s prej omenjeno Veroniko Deseniško, a tamkajšnji vitez Parsifal Gobčni ima nekoliko drugačne podatke o njenih iztekajočih se dneh in zadnjem počivališču kakor njegovi kolegi na drugi strani meje v Gradu Veliki Tabor.

Ob dogovorjeni uri se otroci lahko preizkusijo v virtualni igri s posebnimi očali. Spremenijo se v lik Friderika in se poskušajo rešiti iz Friderikovega stolpa.


Omenjeni stolp razkriva temačnejše čase srednjega veka, ki ga niso zaznamovali le surovi viteški boji, ampak tudi mučenje in javno sramotenje. Mučilne naprave v tistem času namreč niso bile prav nič neobičajnega.
A če smo kot družba napredovali in razne oblike mučenja pustili v zgodovini, nas ta glede javnega sramotenja ni prav nič izučila. Kot je izpostavil Parsifal Gobčni, se je to le preselilo na splet in razna družbena omrežja, kar je za posameznika, ki se ga loti množica, enako neprijetno kakor je bilo v srednjem veku.

Celjska utrdba sicer velja za največjo na slovenskem ozemlju.

* * *

»Aha, si se pridružil tistim v penziji,« je bil odziv kolega, ko sem ga seznanil, da se odpravljam na turo po štirih gradovih in dvorcih na Hrvaškem in treh v Sloveniji. Tudi sam sem bil, priznam, pod takšnim vtisom, a so bile na koncu izkušnje povsem drugačne. Prav vsak grad namreč skriva zanimivosti za različne skupine obiskovalcev, tudi najmlajše, ter skrivnosti, ki čakajo, da jih odkrijejo.