Pandemija koronavirusa je prizadela turizem po vsem svetu, nič drugače ni bilo pri naših severnih sosedih. Pa vendar se ob obisku Schladminga zdi, da težav niso imeli. Lani in pred letošnjo poletno sezono so zavihali rokave in že tako dovršen kolesarski park še dopolnili.

Schladming, širše sicer najbolj znan kot zimsko turistično središče, ima tudi pri nas upravičeno sloves kolesarskega raja, saj območje prepredajo poti različnih težavnostnih stopenj. Z eno samo napako – ravnine je le za vzorec. A brez skrbi, tudi če niste najbolj pri močeh in kondiciji za vrtenje pedalov navkreber, je na voljo dobro razvejana mreža gondol in sedežnic, opremljenih za prevoz koles.
 

Rezervirano za vzpon

Druga, še boljša in zabavnejša možnost za vzpon je električno gorsko kolo. V zadnjem letu je bil njihov razvoj res izjemen. Že zdavnaj je odpadla znana mantra, da je e-kolo za lenuhe. Prav elektromotor je pri gorskem kolesarjenju tisti plus, ki daje užitek tudi kolesarjenju navkreber. Še vedno pa sta poganjanje pedalov in znoj neizogibna.



Prav za takšne užitke so v Schladmingu na novo uredili up-flow trail, gorskokolesarsko pot samo za kolesarjenje navkreber. Razlike med spustaško progo tako rekoč ni, saj ima zavoje in vse druge tehnične specifikacije, potrebne za užitek med vožnjo, le vožnja navzdol je po njej prepovedana.

V dolini pod goro Planai imajo tudi veliko izbiro koles za najem; od tistih za začetnike do polnoprofesionalnih, z elektromotorjem ali brez njega. Najeti je prav tako mogoče vso zaščitno opremo. Povsem odvisno od potreb in želja.



Najbolj divji, pogumni in natrenirani spustaši se brez zadržkov podijo po črni stezi, na kateri ne manjka od manjših do večjih skakalnic. Poti so speljane tako, da najnevarnejše predele, če jim niste kos, lahko obidete. Vendar velja pravilo, če niste dovolj pripravljeni, nima smisla delati gneče na stezah, ki presegajo vaše zmožnosti.
 

Odlično označene poti

Kakor na smučiščih so na voljo tudi modro in rdeče označene kolesarske spustaške poti. Mimogrede: ne samo po teh, tudi po drugih običajnih, ki vodijo po okoliških hribih in dolinah, so kažipoti tako pogosto postavljeni, da gre povsem brez sodobne navigacijske opreme. Podatek, ki sem ga ujel ob obisku, je, da stoji v regiji skoraj tisoč smernih tabel.

Med spustaškimi progami med amaterji je gotovo najbolj priljubljena tista z gore Planai na 1830 metrih nadmorske višine. Na skoraj osemkilometrskem spustu v dolino Schladminga premagate skoraj tisoč višinskih metrov.



Ker so poti različnih težavnostnih stopenj med seboj prepletene, je vmes mogoče tudi zamenjati stezo in izbrati kakšno bolj ali manj zahtevno, prav vse pa so odlično vzdrževane.

Podobno kot na Planaiu je na bližnji gori Reiteralm, le da se tam trudijo obdržati karseda pristen stik z naravo, med spustaškimi progami ni tistih najbolj adrenalinskih s takšnimi in drugačnimi skakalnicami. Eno večjih in predvsem prijetnih presenečenj je pump-up naravna proga na enem od spustaških predelov. Med najbolj zanimivimi točkami je lesen most tik ob koncu proge pred kabinsko žičnico, ki popelje na vrh Reiteralma.
 

Začeti je treba pri malih

Da bi tudi najmlajši kolesarji (že tisti na poganjalcih) lahko okusili užitke spustaške vožnje, so poskrbeli na vrhu Reiteralma. Uredili so namreč progi za otroke in še ti so razdelili na različici Tiger (zahtevnejša) in Chicken (lažja). Na vrhu gore je mogoče kolesa za tisti čas tudi najeti.



Regija Schladming-Dachstein se skupaj ponaša z 930 kilometri označenih kolesarskih poti (od asfaltiranih, makadamskih do gozdnih). Če bi prevozili vse, bi se skupaj nabralo 25.000 kilometrov višinske razlike. Imajo pa tudi tisoč kilometrov pohodniških poti – od preprostih čez planine do zahtevnejših alpinističnih. Nedvomno so ene najlepših v alpskem prostoru.

Pred leti, ko sem v zimskem času prvič obiskal Schladming, mi je taksist srednjih let, priseljenec z Balkana, potarnal nad domačini. »Tu vidijo samo smučanje in še enkrat smučanje, niti za nogomet se nihče ne zanima.« Zdaj bi mnenje bržkone spremenil. Ne zanima jih več samo smučanje, temveč kolesarjenje. Nogomet pa bo moral še počakati.